Projekt Zmigaj se do vadbe vstopa v drugo sezono. Potem, ko je v prejšnji po Sloveniji k aktivnejšemu življenjskemu slogu spodbudil skoraj 1.900 odraslih, letos širi mrežo izvajalcev. V primorsko-notranjski regiji bodo na voljo štirje brezplačni, strokovno vodeni športno-rekreativni programi in sicer v Postojni, na Rakeku in Prestranku. Dva bosta tudi v občini Logatec. 

Marinka Gabriel bo v Šolskem centru Postojna izvajala vadbo za moč, gibljivost, vitalnost, veselje in vzdržljivost. Športna zveza Postojna je splošno rekreativno vadbo za odrasle moške in ženske organizirala v športni dvorani Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna. Društvo ŠOK Prestranek bo tudi letos 15 udeležencev vodil v telovadnici osnovne šole na Prestranku. Na Rakeku pa Klub Avtostil racing team pripravlja vadbo z bremeni za izboljšanje zmogljivosti odraslih in starejših odraslih oseb. Športno društvo Tek je lek je prosta mesta za vadbo v Športni dvorani Logatec že zapolnilo, so pa še na voljo v Hotedršici, kjer je napovedan celoletni program Gibaj Hotedršica 365.

Programi so namenjeni predvsem polnoletnim posameznikom, ki se trenutno ne gibajo dovolj. Župan Občine Postojna Igor Marentič poudarja, da so takšni projekti dobrodošli predvsem zato, ker k aktivnosti spodbudijo tudi občane, ki se trenutno ne gibajo.

Izvajanje projekta s sofinanciranjem omogočata Evropski socialni sklad Plus in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Nova sezona brezplačnih vadb se bo začela oktobra, prijave pa že potekajo.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec pripravlja Teden obrti in podjetništva. Danes med 8. in 15. uro v njenih prostorih poteka dan odprtih vrat obrtne zbornice in Slovenske poslovne točke SPOT. V prihodnjih dneh pa organizira še brezplačen seminar, delavnico ter usposabljanje z nasveti za učinkovito rabo umetne inteligence.

Zbornica bo teden tradicionalno sklenila v petek popoldne z družabno prireditvijo na vrtu obrtne zbornice. Več v posnetku. 

Člani Aerokluba Postojna so tudi letos organizirali tekmovanje jadralnih pilotov Slovenije v počastitev prihajajočega praznika in ga poimenovali Vstala Primorska 2026. Ugodno vreme je minuli konec tedna na postojnsko letališče privabilo 18  jadralnih pilotov iz slovenskih letalskih centrov in aeroklubov ter tekmovalca iz Češke.

Tekmovanje poteka v hitrostnih preletih na krajših razdaljah in s tem mnogi tekmovalci spoznavajo širše področje in pogoje letenja. Tekmovalna naloga prvega dne je pilote vodina v Babno Polje, Čabar, Hotedršico, v drugem dnevu pa proti Snežniku, Mostu na Soči, Vitovljam in povratku v Postojno. Ugodno vreme z obilo termike je  omogočilo, da so vsi tekmovalci v celoti izpolnili zadane naloge.

Prva tri mesta so osvojili piloti iz Letalskega centra Lesce Bled Viktor Benčan, Lan Lokovšek in Boris Žorž.  Med domačini je  odlično 5. mesto zasedel Miha Premrl. Kot je še zapisal Andrej Bratož, so se tudi tokrat postojnski letalci izkazali kot dobri organizatorji in lepo obeležili praznik.

V oddajo Nedeljski klepet smo povabili častnega poveljnika Gasilske zveze Postojna Darka Muhiča. Gasilskim vrstam se je pridružil ob zaposlitvi v nekdanjem Javorju in hitro postal pomemben člen na področju zaščite in reševanja. Inženir lesarstva iz Dilc pri Postojni se je za nekaj let zapisal učiteljskemu poklicu, po osamosvojitvi pa postal poklicni gasilec in nadalje poveljnik postojnske zveze.
V svoji dolgoletni gasilski karieri je vodil številne zahtevne intervencije, med temi so bili uničujoči požari, množične nesreče, dobro se spominja posledic žledoloma. Ponaša se z najvišjimi priznanji za svoje delo, največ mu pomeni prav priznanje Matevža Haceta. Veteran gasilstva pridobljeno znanje danes prenaša na mlajše generacije in čeprav je že nekaj let upokojen, se na področju gasilstva še vedno aktivno udejstvuje. Pogovoru prisluhnite v zvočnem zapisu.

Med spomini, ki jih prinesemo z morja, je gostovo tudi glasen napev škržadov. Samčki z njim privabljajo samice, te pa se jim odzovejo s klikanjem kril. Škržati zvok proizvajajo s timbalom, posebno izbočeno opno na zadku. Najbolj znani in glasni vrsti, ki poskrbita za zvočno kuliso k soncu in morju, sta veliki in jesenov škržad. A v  Sloveniji je razširjenih več kot 10 vrst škržadov in čisto vseh ne slišimo.

Kot je povedal strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar, je v Evropi trenutno razširjenih okoli 75 vrst škržadov, vsako leto popišejo kakšno vrsto več. Nekatere so si med seboj  zelo podobne. Danes znanstveniki za njihovo razločitev uporabljajo tudi analizo dednega materiala – DNK, ki je sicer uspešna, a v vseh primerih vrst ne loči med sabo. Izkazalo se je, da je najboljša bioakustična metoda. Med zanimivimi vrstami, tudi zaradi zgodovine raziskovanja, je gorski škržad. Prvi ga je 1772 opisal Scopoli, našel ga je v okolici Idrije. Kako so škržadi postali škržati? Poslušaj. 

Gorski škržad

Foto: Maruša Mele Pavlin