Leto: 2020

  • PORUŠIL SE JE ŠE DEL HAASBERGA

    Potres, ki je v torek prizadel del Hrvaške, je podrl tudi velik del pročelja dvorca Haasberg v Planini. Tako počasi izgineva ena najreprezentativnejših baročnih profanih arhitektur na Slovenskem, po mnenju mnogih tudi v srednjeevropskem prostoru.

    Leta 1974 so bile ruševine opredeljene kot spomenik najvišje kategorije in še leta 1976 je  bila stroka prepričana, da je dvorec mogoče rešiti pred propadom. Leta 1999 pa je bil dvorec furlanskega arhitekta Carla Martinuzzija s tega seznama izbrisan.  Kamnoseški elementi so začenjali izginjati že nekaj let prej. Prva pa je izginila grobna kapela v bližini, podrli so jo leta 1966. Tudi grajskih pristav s konjušnico ni več, leta 1961 je bil porušen stolpič, 1980. so zaradi snemanja filma zažgali notranjščino, zadnji zid je padel 17 let kasneje.

    Dvorec so po letu 1614 dali zgraditi knezi Eggenbergi, okoli 100 let kasneje ga je kupila plemiška rodbina  Cobenzel, leta 1846 pa  knezi Windischgraetzi, zadnji plemiški lastniki gradu. Dvorec so marca 1944 požgali partizani. Lastnica ruševin  je Občina Postojna, ki je Haasberg leta tudi razglasila za spomenik lokalnega pomena. Družina Windischgraetz v denacionalizacijskem postopku ni bila uspešna, saj leta 1945 ni imela  jugoslovanskega državljanstva.

    Danes si je ruševine ogledal župan Igor Marentič, obveščen je bil tudi ZVKD. Občina bo k sanaciji pristopila šele spomladi, ko se umirijo vremenske razmere, so zapisali na občini Postojna in dodali, 
    naj obiskovalci ne hodjo v neposredno bližino gradu ali njegovo notranjost, ker je to zelo nevarno. 

     

    Foto: Fb profil Občine Postojna in wWikipedia 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Haasberg wikipedia
  • Z JURETOM POČKAJEM TUDI NA SILVESTROVO

    Baritonist Jure Počkaj je zelo zadovoljen s spletnimi “Božičnicami”. Tri so že za njim, novega druženja pa ne napoveduje le za prihajajočo nedeljo. 

    V družbi Jureta, njegovih gostov in glasbe bomo tudi na današnji silvestrski večer. Na Radiu 94 mu lahko prisluhnete med 21. in 22. uro. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • TRUDILI SO SE ZARADI OBČANOV IN GOSPODARSTVA

    Čeprav je bilo leto 2020 turbulentno, v Pivki na področju investicij tega niso čutili, je zadovoljen župan Robert Smrdelj. Trudili so se, da so bile zamude pri delu čim manjše. Po eni strani zaradi samih občanov, ki infrastrukturo potrebujejo, po drugi plati, pa je po županovem mnenju pomembno, da delo teče nemoteno tudi zaradi samega gospodarstva.

    Med opravljenimi deli med drugim izpostavlja most za Suhorje in infrastrukturo v Selcah.  Kaj bodo v Pivki počeli leta 2021, že nekaj časa vedo. Kor pravi župan, je nemogoče projekt v enem letu zasnovati in izvesti. Na vrsti so ceste, ob sosinanciranju tudi Palčje-Juršče, kar dva projekta bosta tekla v industrijski coni, do poletja bodo končali projekt Carnivora dinarica.  V proračunu 2021 je tudi vozilo za PGD Pivka, vredno več kot 300 tisoč evrov. Upajo, da bodo začeli urejati kolesarsko stezo skozi center Pivke. Dokumentacija je pripravljena, vir financiranja pa še ni zagotovljen.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, Zasebno: Mateja Jordan
  • DRUŠTVO LIKOVNIKOV LOGATEC NA ZOOMU

    Društvo likovnikov Logatec je decembra pripravilo tradicionalno božično-novoletno razstavo likovnih del svojih članov – le da je letos zaradi korone bila povsem drugačna. Dela likovnikov si lahko ogledate na Facebookovem profilu društva, razstavo pa so odprli kar virtualno, prek Zooma.

    Dela za razstavo je prispevalo 32 umetnikov. Odprtje razstave po Zoomu so zastavili klasično, z uvodnim nagovorom predsednika društva Janeza Ovsca, ki je povedal nekaj besed o delu članov v iztekajočem se letu, ter s kulturnim programom. V njem so nastopili Urška Sajovic na citrah, Luka Ovsec na tamburici in Ana Obreza na violini. Srce dogodka pa je bila predstavitev likovnih del, ki jih z ostrim očesom pregledala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Njeni opisi so tudi ob posnetkih stvaritev, ki jih je Društvo likovnikov Logatec objavilo na svojem profilu na Facebooku.

    Kot je povedal Janez Ovsec, si obiskovalci del ob odprtju razstave resda niso mogli ogledati v živo, so se pa zato lahko iz zavetja svojega doma v miru posvetili vsaki sliki oziroma skulpturi posebej. Ko je Stibilj Šajnova predstavila vsa dela, so obiskovalci še nekoliko poklepetali, nato pa si nazdravili s kozarčkom rujnega in zaželeli vse lepo v prihajajočem letu.

    Avtor:Petra Trček
  • ZDRAVKO MODIC STOTIČ DAROVAL KRI

    Cerkniški Rdeči križ je od ponedeljka do srede pripravil tradicionalno decembrsko krvodajalsko akcijo. Kljub trenutni situaciji se je že v ponedeljek povabilu na darovanje krvi odzvalo več kot 170 prebivalcev treh notranjskih občin, Blok, Cerknice in Loške doline. Med njimi je bil tudi tokrat Zdravko Modic iz Velikih Blok, ki je kot prvi Bločan kri daroval že stotič, za kar je prejel priznanje Rdečega križa.

    Kot je povedala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke Nina Jerič, je decembrska akcija vedno dobro obiskana, prejšnja leta je kri darovalo tudi po 270 ljudi. Tokrat jih je bilo nekoliko manj, a so z odzivom kljub temu zadovoljni. Zadovoljni so tudi z novim načinom, saj ljudi na odvzem naročajo na uro, tako da jim zdaj ni treba čakati po več ur, da pridejo na vrsto. Ob tem Jeričeva še opozarja, da je decembrska akcija ključnega pomena, saj ljudje bolniki in ponesrečenci kri potrebujejo tudi med prazniki, Cerknica pa je dovolj blizu Ljubljane, da lahko kri v predelavo dostavijo tudi v oteženih zimskih razmerah.

    Cerkniški Rdeči križ je v slovenskem merilu v vrhu po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev. Med njimi je, kot že rečeno, dolga leta tudi Zdravko Modic iz Velikih Blok, ki je kri sicer prvič daroval, ko je v Splitu služil vojaški rok. Takrat seveda bolj zaradi tega, da je dobil nagradni dopust in je lahko odšel pogledat domače, ki jih je pogrešal. Le nekaj mesecev potem, ko se je vrnil domov, so krvodajalsko akcijo pripravili v Loški dolini in skupaj z večino sodelavcev se je je udeležil tudi sam. Tako je počasi postal reden krvodajalec. Kot pravi, je občutek, da pomagaš ljudem, resnično dober, zato se je pred leti, ko še ni bilo rednih krvodajalskih akcij, kar sam podal na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. Zdaj že leta kri daruje štirikrat na leto, ne ustavi ga niti visok pritisk – ta mu namreč naraste vsakokrat, ko pride na odvzem. Kot pravi, mu vzame le deset minut, da lahko pomaga tistim, ki potrebujejo kri. Nič ne stane, narediš pa veliko, še pravi Zdravko. Poleg tega, se nasmeje, te zdravnik vsakič temeljito pregleda, saj lahko kri da le povsem zdrava oseba. Lahko bi rekli, da je tudi to bonus tega, da si pripravljen darovati kri, ki lahko reši življenje

    Foto: OZ RK Cerknica-Loška dolina-Bloke 

    Avtor:Petra Trček