V štirih slovenskih občinah, Brezovici, Črnomlju, Loškem Potoku in Sodražici so junija in julija postavili medvedovarne smetnjake, s katerimi želijo zmanjšati dostop medvedov do odpadkov in s tem tveganje za konflikte med ljudmi in rjavim medvedom. Na ministrstvu za okolje in prostor po uspešni vzorčni uvedbi napovedujejo širitev ukrepa ter proučitev ureditve na zakonodajni ravni. V projektu so občin in ministrstva, sicer sodelovali tudi Zavod za gozdove Slovenije in komunalna podjetja.

Ministrstvo je v skladu s pogodbo z Zavodom za gozdove Slovenije zagotovilo 100.000 evrov namenskih investicijskih sredstev, občine pa so uredile potrebno infrastrukturo za njihovo namestitev. A to je le eden od ukrepov, na zavodu so prepričani, da je treba razvijati tudi rešitve za območja z drugačnimi sistemi zbiranja odpadkov.

Na območju Rakitne, ki sicer sodi pod občino Brezovica, so v okviru projekta namestili 47 novih medvedovarnih zabojnikov, skupaj jih imajo zdaj 74. Občina je za ureditev zemljišč, podstavkov in dostopnih poti namenila približno 25.000 evrov. Župana Črnomlja in Sodražice ocenjujeta, da so prve izkušnje z medvedovarnimi smetnjaki pozitivne. V Črnomlju že načrtujejo širitev projekta, v Sodražici pa menijo, da so preventivni ukrepi pomembni, vendar je za dolgoročno sobivanje ljudi in medvedov nujno tudi ustrezno upravljanje populacije.

Ministrstvo je leta 2025 za škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izplačalo približno 200.000 evrov odškodnin, letos pa do zdaj okoli 100.000 evrov, največ za škodo na čebelarski infrastrukturi. Na Zavodu za gozdove ocenjujejo, da je letos na območju Slovenije med 1100 in 1200 medvedov. Po veljavnem programu upravljanja populacije rjavega medveda je ugodno stanje populacije med 620 in 800 osebki. Zavod bo septembra začel pripravljati novo strokovno mnenje, ki bo podlaga za odločbo o odvzemu medvedov v letu 2027.

(STA)

V Sloveniji že od konca junija gostuje 14 sedemnajstletnikov, 9 deklet in 5 fantov iz Buenos Airesa. Gre za maturante Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine, obisk Slovenije pa predstavlja zaključek njihovega večletnega učenja.
Z obiskovanjem slovenskih sobotnih šol so začeli že v vrtcu, da bi okrepili znanje slovenskega jezika, poznavanje slovenske kulture in zgodovine. Čas so si zapolnili z obiskovanjem poletne šole v Ljubljani, obiskom sorodnikov, ustanov in znamenitosti, ena od zadnjih postaj pa je tradicionalno tudi Logatec. Jutri zvečer se bodo maturanti predstavili v Narodnem domu Logatec.

Slovenske knjižnice imajo v juliju in avgustu spremenjen urnik, v poletnih tednih ga običajno skrajšajo. Tako je tudi v Knjižnici Logatec. Bibliotekarka Urška Orešnik sicer sporoča, da imata njihovi enoti v Hotedršici in Rovtah nekoliko daljši poletni urnik.
Logaška knjižnica že nekaj let zapored ob ponedeljkih pripravlja priljubljene pravljične urice pod lipo. Izvede jih vsako ponedeljkovo dopoldne, a le v lepem vremenu. Po pravljici sledi še ustvarjalna delavnica. Na roko pa gre tudi odraslim uporabnikom knjižničnih storitev, saj jim poleti nudi nekoliko daljši rok izposoje.

V Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica pravijo, da so tudi letos pripravili pester poletni utrip za otroke, mladino in odrasle. Začeli so s priljubljeno poletno bralno značko Bralni metulj, ki otroke od 4. do 15. leta starosti spodbuja, da poletne počitnice preživijo v družbi knjig.
V okviru poletnega programa Pravljični šepet parkovnih dreves so tudi letos pripravili dopoldneva pod krošnjami dreves Kindlerjevega parka. V sredo, 8. julija so gostili člane Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica, ki so otrokom približali svet planinstva. Naslednji dogodek bo že prihodnji teden. Vse do 31. avgusta pa knjižnica obratuje po poletnem urniku.

Promet na slovenskih avtocestah ostaja gost, podatki za prvo četrtletje letošnjega leta pa kažejo tudi na precejšnje obremenitve primorskega avtocestnega kraka. Za našo regijo je posebej zanimiv odsek pri Ravbarkomandi, kjer so zabeležili največ priklopnikov in vlačilcev med vsemi spremljanimi odseki v državi. V prvih treh mesecih letošnjega leta jih je števec pri Ravbarkomandi naštel 821 tisoč, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je na tem odseku povečalo število motornih koles. Zabeležili so jih 2.700, medtem ko jih je bilo v prvem četrtletju lani 1.200, kar pomeni več kot podvojitev.
Po podatkih statističnega urada je sicer največ tovornih vozil med izbranimi odseki zabeležil števec Drenov Grič na primorski avtocesti, in sicer 1,4 milijona oziroma odstotek več kot v enakem obdobju lani. Drenov Grič je bil najbolj obremenjen tudi z avtobusi. Pri prometu osebnih vozil je bil med spremljanimi odseki najbolj obremenjen del dolenjske avtoceste pri Šmarju – Sapu. Tam so v prvih treh mesecih leta našteli 4,7 milijona potniških vozil, kar je tri odstotke več kot lani. Podatki tako potrjujejo veliko prometno obremenjenost slovenskega avtocestnega omrežja, pri tovornem prometu pa med najbolj izpostavljenimi ostaja tudi primorska avtocesta skozi našo regijo.