Danes je z nami avtorica, ki s svojimi zgodbami odpira vrata domišljiji, obenem pa je predana svetu otrok in njihovih resničnih izkušenj. Tina Arnuš Pupis, pisateljica in pesnica iz Logatca, je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzgoje, šolstva in socialne integracije ranljivih skupin, kar se na poseben, čuten način odraža tudi v njenem literarnem svetu. Veliko se posveča tudi biblioterapiji.

Pisateljsko pot je pričela leta 2016, njena prva knjiga Za devetimi drevesi pa je bila uvrščena v prestižno zbirko White Ravens. Lani se je v to zbirko uvrstila še ena njena knjiga – Modrosti mačjega vojvode. Pozneje so sledile še druge knjige. Njena dela so prevedena v več jezikov, objavljena v otroških revijah in uvrščena v Priporočilnico Društva Bralne značke Slovenije, Tina pa je aktivna tudi kot mentorica, urednica natečajev in članica mednarodnih književnih združenj.

Foto: Radio 94, arhiv Tine Arnuš Pupis

V naši mesečni oddaji Prostovoljno povezani smo se pogovarjali s predsednico Kulturnega društva Šmihel Meri Kaluža. Predstavila nam je delovanje društva, njihove dejavnosti ter ljudi, ki v Šmihelski dolini ohranjajo kulturno življenje.
Povedala nam je, da v društvu posebno mesto zavzema petje, saj se veliko članov vključuje prav v pevske dejavnosti. Zaupala nam je, na katere aktivnosti so še posebej ponosni in nanizala nekaj prireditev, ki jih ustvarjajo. Prisluhnite v zvočnem zapisu.

Razstava Pivška pokrajina skozi leto – življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zvermi, ki obiskovalcem približa naravno in kulturno dediščino Pivške kotline, je nastala v sodelovanju Zavoda za turizem Pivka in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Gostovala je že v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, na gradu Prem in Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni. Od nedelje, 1. marca pa do 12. aprila pa bo na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.  

Predstavila se je raznolikemu občinstvu: obiskovalcem gora v Mojstrani, na Premu sosedom, na SGLZŠ mladim. Vse je navdušila. Zelo veliko zanimanje so požele velike zveri, tudi razstava bo v Bistri gostovala v okviru projekta LAS Oznaka Medvedu prijazno.  Na veliko vprašanj so na preteklih razstavah odgovorili na delavnicah za otroke in vodenjih, tudi v Bistri bo tako. Poslušaj. 

Na Bistriškem gre h koncu letošnji Mesec kulture, ki ga vsako leto začnejo ob obletnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja, končajo pa s koncem februarja. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je prejšnji teden pripravilo predstavitev bistrškega rojaka, pustolovca Aleksandra Ličana.
Ta petek pa vabi na predstavitveni večer družine Perkan, ki bo v dvorani samostana v Trnovem. Družina prihaja iz Trnovega, prepoznavni so po dveh duhovnikih in sestri v samostanu. Zaznamoval jih je tragičen umor duhovnika Viktorja Perkana, ki se je zgodil ob koncu druge svetovne vojne. V društvu ga želijo predstaviti kot zavednega Slovenca, kar nakazujejo pisni viri.

27. februarja obeležujemo dan nevladnih organizacij, Center nevladnih organizacij pa ob tem začenja kampanjo Nevidno. Z njo ozavešča o pomenu prispevka, ki ga nevladne organizacije dajejo družbi.

»To so društva, zasebni zavodi in humanitarne organizacije. Vse, kar ni povezano z javnim sistemom,« je razložila vodja Večgeneracijskega družinskega centra Cerknica Sara Smaić in dodala, da nevladniki ljudem nudijo pomoč in podporo, morda jih le ozaveščajo. Nevladne organizacije se z dodatno vsebino odzivajo na potrebe, ki se pojavljajo v okolju. V njih deluje veliko prostovoljcev, spomnimo se le na prostovoljna gasilka društva, nekaterim pa nevladne organizacije predstavljajo zaposlitev. »To je služba, ki nima delovnika. Če rad delaš z ljudmi in za ljudi, to ni problem.« Poslušaj.