Notranjski muzej Postojna bo osrednji  dogodek ob 70-letnici pripravil jutri.  Ob 16. uri bodo tam odprli razstavo Muzej je vaš. Ob tej priložnosti bodo predstavili istoimenski zbornik in zavrteli film o delu muzeja v teh sedemdesetih letih. Pred desetimi leti, ob 60-letnici muzeja, so predstavljali predvsem razvojno pot muzeja in njegove preobrazbe, v tokratni publikaciji pa govorijo predvsem muzejski predmeti. Nekatere predmete so obiskovalci mogoče že videli na občasnih razstavah, nekaterih pa sploh ne, saj so na stalni predstavljeni le redki. Kustose Notranjskega muzeja Slavka Polaka, Tino Poljšak, Alenko Čuk in Almo Bavdek smo prosili, naj nampredstavijo skozi svoj najljubši muzejski predmet. Ob predstavitvah smo tako veliko izvedeli o muzeju in razstavi. 

Sodelavci Notranjskega muzeja Postojna. Foto: Notranjski muzej 

Zavod za gozdove je že lani začel intenzivno pogozdovati gozdove, ki jih je poškodoval žled. Evropska sredstva so začeli za obnovo gozdov porabljati lansko jesen, dela s polno paro potekajo tudi letos. Vodja enote Zavoda za gozdove iz Postojne Anton Smrekar je povedal, da so od lanske jeseni posadili slabih 160 hektarjev, dobrih 60 odstotkov z bukvijo. V zadnjem pogozdovanj, ki trenutno poteka, bodo posadili še 26 tisoč sadik, ki so iz naših drevesnic. Zavod za gozdove že nekaj let opozarja na povečano populacijo srnjadi in jelenjadi. Zato so sadike zaščitili s premazi, na objedanje najbolj občutljivo jelko pa z ograjami.  Anton Smrekar ob tem poudarja, da je sajenja  malo. Od 90 do 95 odstotkov obnove gozdov uspešno poteka po naravni poti. Obnova s sadnjo je zelo draga, po hektarju je težka nekaj tisoč evrov, prednost naravne obnove ni pa ni le v denarju. Pri njej se gozd obnovi z drevesnimi vrstami, ki so na določenem območju najbolj doma, zato je naravna obnova gozda bolj uspešna in bolj kakovostna.

Spomladi so sadili tudi dijaki SGLŠ. Fotografija je iz arhiva šole. 

Slovenska pisateljska pot je projekt Društva slovenskih pisateljev, ki predstavlja in oživlja literarno dediščino. Osrednji del tega projekta je pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. Vodnik po njej predstavlja slovenske književnike in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Slovenska pisateljska pot je transverzala točkovnega tipa. V petek bo svoje obeležje na njej dobil v Ložu rojeni Fran Milčinski, saj bo v  nedeljo minilo 150 let od njegovega rojstva. Vodja knjižnične enote iz Loške doline Anđelka Pogorilić je prepričana, da je živeti v kraju z večstoletno zgodovino in tradicijo, kot je Lož, privilegij. S seboj na življenjsko pot je smelost Ložanov vzel tudi pisatelj, čigar satira skoraj stoletje kasneje še vedno odmeva s presunljivo aktualnostjo.

V torek je v prostorih Šolskega centra Postojna potekal dan odprtih vrat tako centra kot tudi Izobraževalnega centra sodobnih tehnologij.  Obiskovalci so se lahko udeležili različnih delavnic s področja strojništva, naravoslovja, družboslovja, jezikoslovja in ekonomije, poleg tega pa so si lahko ogledali tudi Izobraževalni center sodobnih tehnologij, ki je svoja vrata odprl v mesecu septembru. Pred mikrofon smo povabili direktorico Šolskega centra Postojna Heleno Posega Dolenc in  pomočnico ravnateljice ter predstojnico  ekonomske in strojne šole Ana Leskovec. Povedala je, da letos največje zanimanje vlada za vpis v strojno šolo. 

Društvo ljubiteljev Križne v soboto vabi na tradicionalni pohod med Loškim in Cerkniškim poljem. Udeleženci se ne bodo le nahodili, med potjo bodo izvedeli več o naravnih vrednotah in kulturni dediščini območja.  Pohodniki si bodo, preden bodo prišli do Cerkniškega  jezera, ogledali tudi ostanke Rupnikove linije, nato bodo na hribu Stražišče opazovali ostanke gradišča iz starejše železne dobe in se po trasi stare rimske ceste mimo vasi Klance vrnili na izhodišče izleta. 

Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame