Med spomini, ki jih prinesemo z morja, je gostovo tudi glasen napev škržadov. Samčki z njim privabljajo samice, te pa se jim odzovejo s klikanjem kril. Škržati zvok proizvajajo s timbalom, posebno izbočeno opno na zadku. Najbolj znani in glasni vrsti, ki poskrbita za zvočno kuliso k soncu in morju, sta veliki in jesenov škržad. A v  Sloveniji je razširjenih več kot 10 vrst škržadov in čisto vseh ne slišimo.

Kot je povedal strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar, je v Evropi trenutno razširjenih okoli 75 vrst škržadov, vsako leto popišejo kakšno vrsto več. Nekatere so si med seboj  zelo podobne. Danes znanstveniki za njihovo razločitev uporabljajo tudi analizo dednega materiala – DNK, ki je sicer uspešna, a v vseh primerih vrst ne loči med sabo. Izkazalo se je, da je najboljša bioakustična metoda. Med zanimivimi vrstami, tudi zaradi zgodovine raziskovanja, je gorski škržad. Prvi ga je 1772 opisal Scopoli, našel ga je v okolici Idrije. Kako so škržadi postali škržati? Poslušaj. 

Gorski škržad

Foto: Maruša Mele Pavlin