Invazivne tujerodne vrste so rastline, živali ali pa tudi drugi organizmi, ki smo jih namerno ali nenamerno zanesli izven njihovega naravnega okolja, v novem pa se same čezmerno razširjajo. Tako jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in povzročajo škodo naravi, gospodarstvu ali zdravju ljudi. Njihovo hitro in pravilno odstranjevanje je ključnega pomena.

Društvo Drobnovratnik bo v soboto, 20. junija izvajalo naravovarstveno akcijo odstranjevanja invazivne tujerodne vrste veliki pajesen v Matenji vasi pri Postojni.  Lokacija Je po doslej znanih podatkih edino nahajališče te vrste v občini. Društvo vabi na skupno akcijo, še posebej pa na njen prvi del, ko bo veliki pajesen predstavilo, da ga bodo občani lažje prepoznali in če bo treba, kdaj tudi sami ukrepali. Poslušaj. 

Veliki pajesen 

Foto: Breda Ogorelec, portal gov.si 

Družbe v primorsko-notranjski regiji so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene. Največji izvozni partnerji so države Evropske unije, pri tem izstopajo Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, tudi Francija. Sledi trg izven Evropske unije, v približno 11 odstotkih.

Največ čistega dobička je bilo realiziranega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti, predvsem pri podpodročju proizvodnje lesa ter lesenih izdelkov. Hkrati je bilo največ čiste izgube v letu 2025 ugotovljene prav na področju predelovalnih dejavnosti in sicer v znesku 12 milijonov evrov.

V Logatcu pri lovski koči so prejšnji teden obeležili pomemben jubilej; 80-letnico Lovske družine Logatec, ki je ena največjih lovskih družin na Notranjskem. Lovska družina danes združuje 57 članov in upravlja z več kot šest tisoč hektarji lovišča, ki se razteza med Logatcem, Rovtami, Hotedršico, Planino in Vrhniko. Na tem območju živijo številne vrste divjadi, med njimi jelenjad, srnjad, divji prašič, gams, pa tudi velike zveri, kot so medved, volk in ris. Pojavlja se tudi šakal.

Na jubilejni slovesnosti so se spomnili bogate zgodovine družine, njenega prispevka k ohranjanju narave, lovske tradicije ter sodelovanja z lokalnim okoljem. Dogodek so obogatili nastopi Lovskega pevskega zbora Martin Krpan Bloke in Notranjskih rogistov, slavnostni govorniki pa so poudarili pomen odgovornega upravljanja z divjadjo in vlogo lovstva. Podelili so tudi priznanja in odlikovanja zaslužnim članom in se zahvalili generacijam lovcev. Starešina LD Logatec Vinko Vidmar je predstavil lovsko družino in delovanje. Več v prispevku.

Fotografije: Bojan Rupnik

 Občina Ilirska Bistrica je 11. in 12. junija  na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja gostila 6. Slovenski podeželski parlament. Okoli 200 delegatov iz Slovenije in tujine je pozdravil tudi župan dr. Gregor Kovačič in izpostavil, da so težave slovenskega podeželja tudi težave bistriške občine in da je podeželski parlament pobuda, ki lahko evidentira težave in nakaže rešitve.

6. Slovenski podeželski parlament je v ospredje postavil štiri pomembne razvojne teme: turizem na podeželju, stanovanjska problematika na podeželju, storitve na podeželju in samooskrba s hrano na podeželju.

Posveta sta se udeležila tudi ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj ter lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. Cigler Kralj je poudaril, da mora država na podeželju ustvarjati kakovostna delovna mesta, saj kmetijstvo ne sme zagotavljati zgolj osnovne socialne varnosti, Meglič pa je izpostavil predvsem pomen rednega dialoga z lokalnimi skupnostmi za uspešno oblikovanje razvojnih politik in uravnotežen razvoj države.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Velislav Žvipelj je podelil nagrado za najboljšo podeželsko skupnost, ki jo je letos domov odnesla občina Črna na Koroškem.

Foto: Občina Ilirska Bistrica 

Jerneja Čeligoj je sinologinja in politologinja, ki deluje kot medkulturna svetovalka in strokovnjakinja za kitajski trg. To azijsko velesilo je prvič obiskala leta 2000 in se šest let za tem tja tudi preselila. Bistričanka je na Kitajskem več kot 15 let delala za slovenska podjetja, nazadnje kot direktorica kitajske lokacije Hidria.
Izjemna poznavalka kitajskega trga, je ustanovila podjetje Beecool za celovito podporo podjetjem, ki vstopajo na kitajski trg. Ker pozna tamkajšnjo poslovno kulturo, subtilnosti simbolnega sporazumevanja in neizrečenih pravil, jo opisujejo kot graditeljico mostov med Slovenijo in Kitajsko. O svoji življenjski poti je spregovorila v tokratnem Nedeljskem klepetu.