Prvi pomladanski petek v letu 2025 bo zapisan v zgodovino Občine Pivke. V sami Pivki so po dveh letih čakanja zaradi pomanjkanja kadra slovesno odprli SeneCurino enoto doma za starejše občane. V njej je na voljo 64 postelj. Večina sob je enoposteljnih.

V pritličju doma so uprava, ambulante, prostori za delovno terapijo in fizioterapijo. Prvo nadstropje je namenjeno stanovalcem z demenco, v drugem nadstropju sta bivalno-negovalni oddelek in oaza. Objekt obdaja vrt. Župan Robert Smrdelj je zelo vesel, ker lahko občani zdaj starost preživljajo v domačem okolju, tudi minister Simon Maljevac je zadovoljen, pohvalil je prizadevanja občine in koncesionarja, ki so pripeljala do odprtja. Poslušaj. 

Foto: Blaž Lenček 

Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v teh dneh pripravljajo območna srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije. Včeraj dopoldne so se v Domu na Vidmu predstavile štiri otroške gledališke skupine z Ilirskobistriškega. Strokovna spremljevalka srečanja je bila Ana Ruter.
Strokovni spremljevalci si predstave ogledajo, zanima jih celovitost predstave, po koncu pa opravijo pogovor z mentorjem skupine. Ana Ruter se je včeraj srečala s štirimi mentoricami, ki jim je nato predlagala morebitne izboljšave ali ideje za nadaljnje predstave. Najboljše predstave z Južne Primorske bodo izbrane za regijsko srečanje.

Fotografija: JSKD OI Ilirska Bistrica

Amatersko gledališče Delavsko prosvetno društvo Svoboda Loška dolina je minuli konec tedna na domačem odru v Starem trgu pri Ložu premierno predstavilo svojo novo predstavo, gre za komedijo angleškega dramatika Williama Douglasa Homea s slovenskim naslovom Igra v štirih, kdo dobi.
Dolinci so jo v več kot stoletni zgodovini amaterskega gledališča že uprizorili. Krstna uprizoritev komedije je bila že leta 1968 v izvirniku in nato le nekaj let za tem našla pot v Loško dolino. Tokrat so vloge prevzeli Beno Peček, Danijela Franković Zrimšek, Rosana Ožbolt, Jerneja Žnidaršič in Niko Ožbolt.

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) s partnerji organizira 6. vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove. Željne pri Kočevju, Stari Grad pri Otočcu, Kidričevo, Moše pri Medvodah in bližina Unca so letošnje lokacije, kjer bodo prostovoljcu drevesa sadili v soboto, 5. aprila, med 9. in 12. uro. Zbirno mesto za Unec je na odcepu za Rakov Škocjan.

Kot so sporočili organizatorji, je sadnja sadik gozdnega drevja nezahtevno opravilo, primerno za vse generacije. Udeleženci morajo obvezno s seboj prinesti orodje, potrebujejo še zaščitne rokavice in primerno obutev. Najlažja je sadnja v paru, tako da imata lahko dva prostovoljca skupaj eno orodje. Na deloviščih bodo udeležence pričakali gozdarji SiDG in Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo pokazali pravilno sadnjo in nudili strokovno pomoč.

Glavni cilj akcije Pomladimo gozdove je ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja gozdov in narave. »Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti,« pojasnjujejo v družbi Slovenski državni gozdovi.  

Gozdne površine, na katerih bodo sadili v akciji Pomladimo gozdove 2025, so  v zadnjih letih prizadele ujme. Dodatno so jih poškodovali še napadi podlubnikov.  Računajo, da bodo 5. aprila posadili  7 tisoč sadik sedmih različnih drevesnih vrst. To so graden, divja češnja, smreka, gorski javor, bukev macesen in dob.

Akcijo »Pomladimo gozdove 2025« so podprli Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije. Da jo bodo dobro pripravili, se je treba zaradi lažje organizacije prijaviti. Družba Slovenski državni gozdovi je objavila spletno prijavnico.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so v zadnjem mesecu zaznali povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti za 50 evrov druge izdaje, t. i. serije Evropa. Največ so jih odkrili na območju Policijske uprave Koper, v manjšem obsegu pa tudi v drugih delih Slovenije. Ponarejene bankovce so najpogosteje unovčili kot kupnino pri plačilih spletne prodaje ob dostavah, plačilih v različnih gostinskih lokalih, pekarnah, trgovinah in bencinskih servisih. Da gre za ponaredke, so ugotovili šele bančni uslužbenci ki so gotovino prejeli v okviru izkupičkov različnih podjetji oziroma odgovornih oseb.

Kriminalisti opozarjajo občane in zaposlene v  podjetjih, ki poslujejo z gotovino, da so pozorni na morebitne poskuse unovčitev ponarejenih bankovcev. Vsak bankovec, za katerega sumijo da je ponarejen, naj preverijo. Če ugotovijo, da gre za ponaredek, naj obvezno čim prej obvestijo policijo na interventno številko 113. Še posebej skrbno naj bankovce redno preverjajo zaposleni v podjetjih, ki poslujejo z gotovino, saj ima večina na delovnih mestih tudi naprave za preverjanje pristnosti bankovcev.

Kako pristne bankovce ločimo od ponarejenih?

»V večini primerov zadošča že to, da bankovce dobro pogledate in pretipate ter jih obrnete proti svetlobi, saj so zaščitni elementi tako opaznejši. Pozorni bodite na relief, saj ga ponaredki navadno nimajo. Pri pregledu pristnega bankovca proti svetlobi sta vidna portretni vodni znak in varnostna nit, pri večjih vrednostih tudi portretno okence. Pri nagibanju bankovca naprej in nazaj se na srebrnem traku opazi prelivanje simbola evra, arhitekturnega motiva, vrednosti bankovca. Na hrbtni strani se vidi zlatorumen trak (na bankovcih za 5, 10  in 20 evrov) in številko spremenljive barve (na bankovcih za 50 , 100 , 200 in 500 evrov),« razlaga Policija.

Evrobankovci imajo tudi vrsto dodatnih zaščitnih elementov (www.ecb.int in www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/evrobankovci/zascitni-elementi). Predvsem na prodajnih mestih priporočajo kontrolo bankovca z napravo za ugotavljanje ponaredkov.

Na Policijski upravi Koper so lani obravnavali 82 tovrstnih kaznivih dejanj, v letu 2025 (do te srede) pa 29.

 Prikaz: Evropska centralna banka