V Sloveniji živi dvajset avtohtonih vrst dvoživk, nekaj manj jih je na območju Notranjskega regijskega parka. V hladnejšem delu leta si bodo nekatere zatočišče poiskale na kopnem, druge pa se bodo zarile v mulj na dnu mlak. Tam bodo do pomladi, ko se bodo znova odpravile v mrestišča. Takrat se bomo z njimi množično srečali tudi na cestah.

Ob Cerkniškem jezeru že peto zaporedno leto poteka organizirana akcija prenašanja dvoživk preko regionalne ceste Cerknica-Grahovo in lokalne ceste Goričice-Gorenje Jezero. Akcijo so spodbudili občani, Notranjski park pa jo je podprl z organizacijsko, vsebinsko in izvedbeno podporo. Biolog Rudi Kraševec je povedal, da so letos rešili 8016 dvoživk. To je več kot lani, ko so jih na varno prenesli 7239. Prenašanje pomaga, a treba ga bo kombinirati še z drugimi ukrepi. Prisluhni. 

Zametke javne knjižnice v Ilirski Bistrici lahko iščemo v letu 1864, ko so v mestu ustanovili narodno čitalnico. Javno knjižničarstvo je ustavila fašistična Italija, od leta 1950 dalje pa se je knjižnica razvijala, širila in selila na različne lokacije. Leta 1982 je dobila prostore v Sketovi hiši na Placu oziroma na Trgu Maršala Tita, tri leta kasneje je dobila zdajšnje ime, leta 1998 prizidek, v celoti pa so jo posodobili leta 2001. Z novimi prostori ni le povečala knjižničnega fonda, pač pa tudi dejavnosti in obisk.

Stavbo pa je je treba redno vzdrževati. Občina Ilirska Bistrica je na razpis Ministrstva za kulturo uspešno prijavila projekt popravila teras in poškodovanih delov fasade. Občine je obnovo ocenila na 58 tisoč evrov z DDV-jem, Ministrstvo za kulturo jo bo sofinanciralo v višini dobrih 20 tisoč evrov. Poslušaj. 

Ivanka Bajt z Rakeka je predsednica Društva Klasje Cerknica, vodi pa tudi notranjsko-kraško podružnico Društva psoriatikov Slovenije.  Pravi, da jo delo za skupnost izpopolnjuje. Zdaj ima zanj tudi dovolj časa, pred leti je bila še preveč vpeta med družino, domačo obrtjo in kmetijo.  

Na Rakek jo je pripeljala ljubezen. Odraščala je v veliki družini na Vojskem, kjer so imeli osnovno šolo le za prve štiri razrede, zato se je hitro osamosvojila. Otroci z Vojskega so šolo dokončali v Idriji in stanovali v tamkajšnjem dijaškem domu. Na domačo vas je še vedno zelo navezana in jo rada obišče, tako kot številne druge kraje, saj rada potuje. Tudi v vsakdanu ob delu v računovodstvu, na domačem vrtu in v društvih najde dovolj časa za svoja veselja, med katerimi je tudi zeliščarstvo. “Le dan si moraš organizirati,” pravi. 

Včeraj so v Notranjskem muzeju Postojna svečano odprli nove muzejske prostore. Vodja muzeja Tina Poljšak je v svojem nagovoru dejala, da je bilo odprtje praznik sodelovanja, skupnih idej in truda. Muzej niso le razstave in predmeti, muzej po njenem zaživi z ljudmi. Poleg dopolnjene stalne postavitve Muzej krasa in novih razstavljenih predmetov, so zdaj obiskovalcem na voljo tudi nova doživetja in produkti.
Župan Občine Postojna Igor Marentič je prepričan, da se bo muzej z novo interaktivno razstavo v kletnih prostorih še bolj približal družinam in otrokom. Upa tudi, da se bo z obiskom pri otrocih povečalo zanimanje do spoznavanja zgodovine. Slavnostna govornica na odprtju je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je ob robu dogodka dejala, da gre muzej z uporabo sodobne tehnologije v korak s časom.

Hiša kulture v Pivki jesensko razstavno sezono začenja z novim konceptom, v galerijo so povabili gostujočo kuratorko Mašo Žekš. Izkopane monade je naslov razstave, ki jo bodo v pivški Hiši kulture odprli nocoj ob 19. uri. Maša Žekš je vanjo vključila tri umetnike mlajše generacije iz Ljubljane. Razstava bo na ogled do 26. septembra.
Gostujoči kuratorji bodo v galerijo prinesli svež in drugačen pogled na prostor, pripeljali nove umetnike in občinstvo, je prepričana hišna kustosinja Mojca Grmek. V Hišo kulture jih bodo povabili dvakrat letno, na začetku in ob koncu sezone. Prihodnje leto bodo gostili Saro Nušo Golob Grabner.