Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec sta minulo sredo v Bistri podpisali pogodbo o obnovi Oranžerije, ki je del kompleksa nekdanjega samostana, v katerem danes domuje muzej. Projekt je vreden dobra dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo evropska kohezijska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,89 milijona evrov, 122.000 evrov pa iz proračuna ministrstva. Prenova bo predvidoma končana do začetka leta 2027.

Objekt bo ob gradbenih delih dobil tudi novo vsebino, to bo stalna razstava, ki bo obiskovalce ozaveščala o pomenu biotske raznovrstnosti. Obiskovalcem bodo na voljo informacijska točka, razstavni in večnamenski prostori, kabinet čudes ter pisarna za strokovno delo na področju Nature 2000, so sporočili z ministrstva za kulturo. Projekt bo povezal ohranjanje kulturne dediščine z varstvom narave in zelenim turizmom.

Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951, zgodovina kompleksa pa sega v 13. stoletje. Kartuzijanski samostan Bistra je bil tretja kartuzija po vrsti na slovenskih tleh. Menihi so jo zapustili ob razpustitvi samostana leta 1782. V prvi polovici 19. stoletja jo je v graščino spremenil tovarnar Franc Galle. Kompleks in posest sta bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana,

Spomin na kartuzijo je na Notranjskem še živ. Samostanski posesti so namreč v 14. stoletju priključili tudi župnijo Cerknica. Po nekdanjih lastnikih, menihih iz Bistre, se tako imenuje planota Menišija s središčem v Begunjah. Še se ve, da je bila lasti menihov Gabrovška kapelica pri Dobcu, od 17. stoletja do razpustitve samostana pa tudi gradič Loško pri Cerknici. Pot, ki vodi iz kraja do razvalin gradu, se imenuje Prelatova pot. Samostan je imel tudi ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru.

Foto: Tine Eržen/STA 

Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji v medijih

izdajamo pravila radijskih postaj Radio 94  in Radio 94 Notranjska za izrabo programskega časa za predstavitev stališč  pred

zakonodajnim referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki bo v nedeljo, 23. novembra 2025

1.
Referendumsko  kampanjo bomo v skladu s pravili na Radiu 94 in Radiu 94 Notranjska spremljali od začetka referendumske kampanje, 30 dni pred razpisanim referendumom do vključno 23. novembra 2025. V tem času  lahko v radijskem programu svoja stališča predstavijo vse zainteresirane stranke in posamezniki.

2.
Pravila ne urejajo objavljanja dnevno aktualnih novic in poročil o dogajanju v času referendumske kampanje. V informativnem programu bodo oddaje, novice, oglasi, brana obvestila in druga sporočila, povezana s kampanjo, ločena s posebnim zvočnim znakom.

3.
Posebne oddaje in prispevki bodo potekali skladno z načrtom, ki ga bo oblikovalo uredništvo Radia 94  in Radia 94 Notranjska.  

4.
Zainteresirani lahko znotraj razpoložljivega programskega časa naročijo pogovorne oddaje oz. prispevke v dolžini 3, 15 in 30 minut ter objavljajo brana obvestila in oglase, ki se zaračunavajo po veljavnem ceniku.

5.
Plačilo oddaj, branih obvestil in oglasov mora biti opravljeno pred začetkom oglaševanja.

6.
Snemanje oddaje in objavo branega obvestila ali režiranega oglasa lahko odklonimo, če je to v nasprotju s programsko zasnovo.

7.
Obdobje referendumske kampanje se zaključi  z volilnim molkom, 24 ur pred začetkom glasovanja.

8.
Pravila in rokovnik za predstavitev stališč referendumom Radio 94  in Radio 94 Notranjska objavljata ob začetku kampanje in o njih obvestita organizatorje volilne kampanje.

9.
Poleg enkratne javne objave pravil o volilni  kampanji v programu  bodo pravila v omenjenem času objavljena tudi na spletni strani www.radio94.si.

Rodbina Windischgraetz je na Postojnskem znana predvsem kot zadnja lastnica dvorca Haasberg, ki je bil nekdaj prava zakladnica umetnin. Mnoge so po požigu dvorca izginile, en predmet iz dvorca pa so nedavno presenetljivo prejeli v Notranjskem muzeju Postojna.
Gre za porcelanast kipec jelena in košute na lesenem podstavku, ki sta ga ta mesec muzeju podarila Danimir in Mirjan Mikolj iz Trsta. Muzej je ugotovil, da ga je izdelalo podjetje Rosenthal iz Bavarske. V decembru ga želijo razstaviti v vitrini meseca.

V organizaciji Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva je v  torek v ilirskobistriškem inkubatorju potekal Dogodek KARIERNA ISKRICA – podjetništvo za mlade. Privabil je 46 učencev iz osnovnih šol Košana in Podgora-Kuteževo. Ti so skozi praktične delavnice, pogovore z lokalnimi ustvarjalci in podjetniki spoznavali, kako se lahko ideje spreminjajo v resnične podjetniške zgodbe. Morali so jih tudi predstaviti. Prav predstavitve idej, ki so jih oblikovale ekipe pod mentorstvom Monike Zajc in Doris Komen Horvat, so pomenile vrhunec dogodka.

Učenci so sicer dan začeli z ogledom inkubatorja in predstavitvijo podjetniške zgodbe Luke Vovka. Sledile so tri tematske delavnice. Z Asjo Frank so šolarji sodelovali na vajah sproščanja in možganske telovadbe. Andrej Bergoč je učencem predstavil svet čebelarstva in zgodbo o Andrejčkovem medu izpod Snežnika, Jaka Valenčič pa je kot naj picopek Slovenije leta 2024 razkril skrivnost dobre pice in jim povedal, kako lahko iz hobija nastane podjetniška priložnost. 

Vodja programa za mlade Mariza Bulič je povedala, da so želeli z dogodkom  spodbuditi razmišljanje, da je podjetnost nekaj, kar lahko ne glede na starost vsak razvija. Pomen tovrstnih srečanj pa je izpostavila vodja Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Dolores Keš, ki je na dogodku ravnateljem in svetovalnim službam iz lokalnih šol predstavila projekt KCM – Karierni center mladih, ki se v primorsko-notranjski regiji izvaja prvič.

Foto: arhiv inkubatorja 

Duševno zdravje mora biti dostopno vsem in je naša osnovna pravica, poudarjajo v ŠENT-u, Slovenskem združenju za duševno zdravje. V Postojni izvaja tri programe, dnevni center, socialno vključenost in stanovanjsko skupino. Vanjo je vključenih pet ljudi.
V dnevnem centru posamezniku nudijo možnosti za izboljšanje vsakodnevno potrebnih socialnih spretnosti. Dejavnosti so oblikovane ob pomoči strokovnih delavcev in so prilagojene potrebam uporabnikov. Program socialne vključenosti pa je namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti.