Novice

  • NA OGLED TUDI ODLIKOVANJA ZNAMENITEGA STOTNIKA

    Jutri bo minilo 170 let od smrti barona Andreja Čehovina. Star komaj 45 let je umrl v Badnu pri  Dunaju. Na ta dan bo Park vojaške zgodovine v sodelovanju z Direktoratom za vojne veterane in vojaško dediščino pripravil spominsko slovesnost ob spomeniku pred rojstno hišo Andreja Čehovina v zaselku Dolanci v Gornji Branici, v muzeju pa bo kasneje še odprtje razstave o stotniku, ki je ljudsko šolo obiskoval v Postojni. V tem mestu je danes po njem poimenovana vojašnica. 

    Park vojaške zgodovine se z Andrejem Čehovinom ne srečuje prvič. Leta 2022 je poskrbel za obnovo njegovega nagrobnika v Badnu pri Dunaju. Direktor parka Janko Boštjančič je povedal, da se je Čehovin odlikoval v letih 1848 in 1849. Bil je edini častnik v zgodovini avstrijske armade, ki je dobil vsa tri najvišja odlikovanja za pogum; poleg vojaškega reda Marije Terezije je za hrabrost prejel še zlato in srebrno medaljo 1. stopnje, kar mu je prineslo tudi  povišanje v baronski stan. Na razstavi v parku bo mogoče videti tako odlikovanja kot plemiško diplomo. Poslušaj.

     

     

     

      

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MUZEJI SO POSREDNIKI MED PRETEKLOSTJO IN SEDANOSTJO

    Minuli petek smo se pogovarjali z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, ki je Postojno obiskala v okviru odprtja novih razstavnih prostorov Notranjskega muzeja Postojna. Poslanstvo muzejev je, da zbirajo in hranijo predmete, hkrati pa tudi, da “izobražujejo in posredujejo med preteklostjo in sedanjostjo,” je povedala za Radio 94.
    Pri tem pa se muzeji poslužujejo sodobnih pristopov. Muzeji so vključujoče institucije, ki jim prebivalstvo najbolj zaupa, je dejala. Za lokalni radio je spregovorila tudi o investicijah na področju kulture. Med drugim se na ministrstvu posvečajo ureditvi muzejskih depojev, ki so bili poškodovani v predlanskih poplavah. Poslušaj.

    Foto: Valter Leban

    Avtor:Jaka Zalar
  • LETOŠNJA AKCIJA JE BILA ZELO USPEŠNA

    V Sloveniji živi dvajset avtohtonih vrst dvoživk, nekaj manj jih je na območju Notranjskega regijskega parka. V hladnejšem delu leta si bodo nekatere zatočišče poiskale na kopnem, druge pa se bodo zarile v mulj na dnu mlak. Tam bodo do pomladi, ko se bodo znova odpravile v mrestišča. Takrat se bomo z njimi množično srečali tudi na cestah.

    Ob Cerkniškem jezeru že peto zaporedno leto poteka organizirana akcija prenašanja dvoživk preko regionalne ceste Cerknica-Grahovo in lokalne ceste Goričice-Gorenje Jezero. Akcijo so spodbudili občani, Notranjski park pa jo je podprl z organizacijsko, vsebinsko in izvedbeno podporo. Biolog Rudi Kraševec je povedal, da so letos rešili 8016 dvoživk. To je več kot lani, ko so jih na varno prenesli 7239. Prenašanje pomaga, a treba ga bo kombinirati še z drugimi ukrepi. Prisluhni. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • OBNOVA KNJIŽNICE MAKSE SAMSA

    Zametke javne knjižnice v Ilirski Bistrici lahko iščemo v letu 1864, ko so v mestu ustanovili narodno čitalnico. Javno knjižničarstvo je ustavila fašistična Italija, od leta 1950 dalje pa se je knjižnica razvijala, širila in selila na različne lokacije. Leta 1982 je dobila prostore v Sketovi hiši na Placu oziroma na Trgu Maršala Tita, tri leta kasneje je dobila zdajšnje ime, leta 1998 prizidek, v celoti pa so jo posodobili leta 2001. Z novimi prostori ni le povečala knjižničnega fonda, pač pa tudi dejavnosti in obisk.

    Stavbo pa je je treba redno vzdrževati. Občina Ilirska Bistrica je na razpis Ministrstva za kulturo uspešno prijavila projekt popravila teras in poškodovanih delov fasade. Občine je obnovo ocenila na 58 tisoč evrov z DDV-jem, Ministrstvo za kulturo jo bo sofinanciralo v višini dobrih 20 tisoč evrov. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NEDELJSKI KLEPET: IVANKA BAJT

    Ivanka Bajt z Rakeka je predsednica Društva Klasje Cerknica, vodi pa tudi notranjsko-kraško podružnico Društva psoriatikov Slovenije.  Pravi, da jo delo za skupnost izpopolnjuje. Zdaj ima zanj tudi dovolj časa, pred leti je bila še preveč vpeta med družino, domačo obrtjo in kmetijo.  

    Na Rakek jo je pripeljala ljubezen. Odraščala je v veliki družini na Vojskem, kjer so imeli osnovno šolo le za prve štiri razrede, zato se je hitro osamosvojila. Otroci z Vojskega so šolo dokončali v Idriji in stanovali v tamkajšnjem dijaškem domu. Na domačo vas je še vedno zelo navezana in jo rada obišče, tako kot številne druge kraje, saj rada potuje. Tudi v vsakdanu ob delu v računovodstvu, na domačem vrtu in v društvih najde dovolj časa za svoja veselja, med katerimi je tudi zeliščarstvo. “Le dan si moraš organizirati,” pravi. 

     

     

    Avtor:Maša Zidar