Žerjavov ni težko opaziti, ne le ker so velike ptice in ker se selijo v značilnih klinastih jatah, tudi precej glasni so. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)  že deveto leto zbira podatke o njihovem opazovanju. Kot je povedal dr. Dejan Bordjan iz društva, smo prvi večji selitveni val lahko opazovali minuli konec tedna.   

Med lansko jesensko selitvijo so v Sloveniji opazovali 86.461 žerjavov v 721 jatah. Po številu opazovanih žerjavov se je leto 2025 tako uvrstilo na tretje mesto; za letoma 2022 in 2024, ko so v obeh letih našteli več kot 100.000 žerjavov. Po številu jat je bilo več opazovanj le leta 2022, ko jih je bilo 786. Med našimi kraškimi polji je zelo obiskano Cerkniško jezero, sploh, kadar je tam vode vsaj malo, za selitev teh dolgonogih kričačev so zelo pomembna tudi Postojnska vrata. Gnezditve žerjavov v Sloveniji še niso potrdili, jo pa pričakujejo. Pred desetletjem je poleti par preganjal lisico na Cerkniškem jezeru in se svatbeno vedel, podobno je bilo pred leti tudi pri Krakovskem gozdu.  

Dejan Bordjan se podatkov prostovoljcev zelo veseli. Kot je povedal, bi bilo spremljanje tako množičnega in časovno nepredvidljivega dogodka  brez njih praktično nemogoče. Doslej je podatke o žerjavih dobil od 1906 opazovalcev, njihovo število iz leta v leto raste. Če ste opazili jato žerjavov vabljeni, da to sporočite na elektronski naslov dejan.bordjan@gmail.com. Zabeležite  kraj, datum in uro opazovanja,  če se le da, pa  ocenite tudi število žerjavov in smer ter višino leta, torej visoko ali nizko. Več o žerjavih in opazovanju njihovih selitev pa je v priloženem posnetku. 

Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park 

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Logatca v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri, vabi v Galerijo Hiša Sonca, kjer bodo predstavili 8. Likovno kolonijo Franca Musca in slavnostno podelili priznanja avtorjem in avtoricam likovnih del ter njihovim mentoricam in mentorju.

Vodja izpostave Tanja Pina Škufca je povedala, da likovna kolonija zadnjih nekaj let poteka na domačiji Pr´ Šinkovc na Medvedjem Brdu. Zelo jo veseli, da imajo likovno nadarjen mladi na njej dovolj časa za likovno ustvarjanje in pri tem izjemno uživajo. Zaradi majhnega števila odmerjenih ur svojih idej v šoli namreč ne morejo razviti. Letos je 30 učencev iz šestih osnovnih šol vstopilo v ustvarjalni dialog z nekaterimi velikani iz preteklosti. Nastala so izjemno sveža in zrela likovna dela. Poslušaj. 

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je v ponedeljek, 19. oktobra, potekala prva slovesna podelitev priznanj Skupnosti muzejev Slovenije ter nagrad, diplom in listin sekcij Skupnosti.  Med nagrajenimi muzejskimi projekti je bila tudi razstava Parka vojaške zgodovine »MiG-21 – med konstrukcijo in mitom«.

Sekcija za tehniško dediščino ji je podelila diplomo za pomemben prispevek na področju delovanja sekcije, saj je ocenila, da razstava na inovativen in celovit način povezuje tehniško, vojaško in splošno zgodovino. Projekt je rezultat mednarodnega interdisciplinarnega sodelovanja muzealcev, zgodovinarjev, tehnikov in ustvarjalcev. S kombinacijo predmetov, sodobne tehnologije in večplastne muzejske interpretacije ponuja obiskovalcem celostno in osebno doživetje, ki prispeva k ohranjanju in boljšemu razumevanju tehniške dediščine.

Razstavo »MiG-21 – med konstrukcijo in mitom«, katere avtorja sta sodelavca Parka Nika Česnik in Peter Požar, so v Parku vojaške zgodovine odprli maja letos. Obiskovalcem predstavlja razvoj, operativno uporabo in pomen MiG-21 za svetovno letalsko zgodovino. Posebna pozornost je namenjena njegovi vlogi v nekdanji Jugoslaviji, kjer je MiG-21 predstavljal enega ključnih vojaških letal, ter podzemni vojaški letalski bazi Željava pri Bihaću. Dodano vrednost projekta predstavlja nov simulator letenja MiG-21bis, ki ga je razvilo podjetje Kristeh, Kristjan Slokar, s.p. iz Cerknice.  Uporabnik v letalski kabini sedi v originalnem sedežu in upravlja s pravimi kontrolami letala MiG-21bis, virtualna resničnost pa mu v največji meri nudi pristen občutek letenja z nadzvočnim letalom. Simulator razstavo tako nadgrajuje še z izkustvenim vidikom, kar obiskovalcem omogoča poglobljeno spoznavanje tehniške dediščine. Priznanja Skupnosti muzejev Slovenije izpostavljajo kakovostne dosežke na področju slovenskega muzejstva ter strokovno delo posameznikov in ustanov, ki s svojim delovanjem prispevajo k varovanju, raziskovanju, predstavljanju in popularizaciji dediščine.  Iz Parka vojaške zgodovine so sporočili, da prejeto priznanje zanje predstavlja pomembno strokovno potrditev prizadevanj za sodobno in vsebinsko poglobljeno predstavljanje vojaškozgodovinske dediščine.

Foto: arhiv PVZ 

Akademska slikarka Karmen Bajec je 9. oktobra v Galeriji Medija v Zagorju ob Savi odprla samostojno razstavo z naslovom Koreografija figure. Gre za izbor novejših del. Umetnica je v zadnjem obdobju raziskovala človeško figuro, tako žensko kot moško telo.
Med drugim je del trenutne razstave serija risb na fotografijah Popki v naravi, izstopajo pa njene velike transparentne tkanine. S svojim nežnim valovanjem ali visenjem v zraku imajo močen učinek na gledalca. Razstava je na ogled do 25. novembra. Več v pogovoru z umetnico.

Fotografije umetniških del objavljene z dovoljenjem umetnice.

Biodinamika sodi med ekološke načine pridelovanja hrane. Velja za najstarejšo, najbolj raziskano in preizkušeno ekološko metodo, ki se jo uporablja tako v vrtnarstvu kot v kmetijstvu.
Naravni ritmi v biodinamičnem kmetovanju usmerjajo vsa kmetijska opravila glede na gibanje in vplive Sonca, Lune, planetov in ozvezdij. O tem bo v četrtek, 22. oktobra v prostorih Stare knjižnice v Logatcu predavala Bojana Breznikar.