Ena najuglednejših revij na svetu Science je minuli teden objavila raziskavo, ki razkriva, da je izkoriščanje zračnih tokov energijsko najvarčnejši način aktivnega premikanja na Zemlji. Gre za doslej najbolj obsežno dolgoletno raziskavo, njene ugotovitve pa na glavo postavljajo uveljavljeno razvrstitev iz učbenikov. Rezultati 17-letne raziskave so ovrgli dosedanje prepričanje, da je najbolj varčno plavanje. To so sicer kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile za razliko od te izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija, je spročilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, znova izpostavlja pomen varovanja koridorjev, ki jih za svojo pot uporabljajo velike ptice. 68 raziskovalcev iz celega sveta je spremljalo 850 osebkov različnih vrst. Slovenija pa je sodelovala z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki jih izvajajo na DOPPS. To je doslej najobsežnejša raziskava energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih.
Večina ujed spada med jadralce, ki mojstrsko pridobivajo energijo iz okolja in s tem energijske stroške letenja zmanjšajo na izjemno nizko raven, vendar pa za to potrebujejo določene pogoje. V Sloveniji se je zaradi specifike orografije vzpostavil pomemben koridor za velike ujede, edina pot med Jadranom in Alpami. Na eni strani Jadransko morje, na drugi Panonska nižina povzročata, da je za velike ujede edini možen prehod samo preko Dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije, do Julijskih Alp. Potek grebenov je razlog, da je to za velike ujede edina pot, tako v lepem vremenu, ko tu za dvig najdejo pobočne termalne vzgornike, kot v slabem vremenu, ko lahko drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadane ob bariere – gorske masive. »To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem če se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem področju lahko ogrozijo redke vrste ptic širom regije. In te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor, je povedal strokovni direktor DOPPS-a Tomaž Mihelič.
Za ilustracijo povejmo, da je sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo, skupaj preživelo v zraku kar 128.000 dni in v zračnih koridorjih preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. To je dovolj, da bi lahko več kot stokrat obkrožili Zemljo. Energijski stroški teh potovanj so lahko primerljivi s porabo energije med mirovanjem, so sporočili iz DOPPS.
