Poslanci bodo na 131. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije opravili razpravo o predlogu zakona o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni. Na dnevnem redu je tudi predlog novele zakona o voznikih, ki predvideva dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil, tudi e-skirojev.

Med drugim bodo razpravljali še o predlogih novele zakona o varnosti v železniškem prometu, novele zakona o železniškem prometu, zakona o vinu. Za poslansko skupino SDS pa je najpomembnejša točka glede priporočil v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini. V zvočnem zapisu izjava predsednika stranke Janeza Janše.

Le še nekaj dni nas loči od volilne kampanje. Pred njenim začetkom sta se oglasila poslanca Nove Slovenije Janez Cigler Kralj  in Iva Dimic. 

Iva Dimic, ki napoveduje tudi kampanjo od vrat do vrat, bo še naprej osredotočena na zdravstveno problematiko, prizadevala si bo za brezplačen vrtec za vse otroke. 

V Podgradu bodo do konca letošnjega septembra zgradili gasilski dom, ki ga bodo uporabljali tako tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo kot krajevna skupnost in krajani.   

Vrednost pogodbe je dober milijon evrov z DDV-jem. Pogodbo o gradnji sta minuli teden podpisala župan Občine Ilirska Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič in direktor v postopku javnega naročanja izbranega izvajalca, podjetja Godina, Maks Godina.

Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgrad Žiga Tomažič ter poveljnik PGD Marjan Barba sta izrazila zadovoljstvo, ker bodo podgrajski gasilci končno, še letos, dobili ustrezne prostore, potem ko je občina precej vlagala v drugo gasilsko opremo. Tudi predsednik Krajevne skupnosti Podgrad Mitja Jagodnik je pritrdil, da bo dom velika pridobitev za ves kraj. V gasilskem domu si bodo namreč lahko krajani Podgrada z gasilci delili tudi prostor za druženja in prireditve, ki ga zdaj nimajo. 

Osrednji prostor v pritličju stavbe, tloris osnovnega objekta meri 506 kvadratnih metrov, bo namenjen garažam za pet gasilskih vozil, okrog garaže pa bodo razporejeni vetrolov, garderoba, čajna kuhinja, sanitarije, orodjarna, skladišče, tehnični prostor in stopnišče. V nadstropju bodo prostori za delovanje krajevne skupnosti  ter pomožni prostor in arhiv za gasilsko društvo. 

Postopek javnega naročila za izbiro gradbenega podjetja je bil zaključen konec letošnjega januarja.  

Gradbeno dovoljenje za gasilski dom v Podgradu je je občina dobila že januarja 2021. Pripravljalna dela so vključevala odstranitev vrtca, nato pa so se odločili, da namesto gradnje v več fazah, dom zgradijo »na ključ«. Kot je povedal župan Gregor Kovačič, bi bila večfazna gradnja počasnejša in dražja, so sporočili z občine. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica 

Na treh ljubljanskih lokacijah so postavili retrospektivno razstavo Iva Mršnika z naslovom Esenca. Njegov umetniški opus z modernistično redukcijo in poglobljenim raziskovanjem risbe kot temeljnega likovnega postopka zavzema posebno mesto v zgodovini slovenske umetnosti. Dela so na ogled v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih imetnikov, Video galeriji KLET in Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana.

Ivo Mršnik se je leta 1939 rodil v Knežaku, vojna leta pa je preživel  pri očetovih starših na Kalu pri Pivki. Po vojni je družina živela v Pivki in Šmarju pri Sežani. Najprej se je izučil za  ključavničarja, in se kasneje vpisal na Likovne akademijo Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je leta 1968 dobil Prešernovo nagrado.  Ob pedagoškem delu na Osnovni šoli Vič v Ljubljani je nadaljeval študij na slikarski specialki pri profesorju Maksimu Sedeju ter leta 1972 končal grafično specialko pri Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku. Leta 1975 je pri Gabrijelu Stupici končal še slikarsko specialko. Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je kasneje postal redni profesor za risanje z grafiko in metodiko. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor.

Leta 2018 je prejel nagrado Ivane Kobilce za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa, kot je bilo zapisano v obrazložitvi ob podelitvi omenjene nagrade. Njegova dela so vključena v pomembne domače in tuje zbirke, tudi v stalno grafično zbirko Albertine na Dunaju. Je prejemnik več nagrad v tujini in doma. Sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah in samostojno v vseh pomembnih galerijah slovenskega prostora.

Kustosinja njegove retrospektivne razstave je Petja Grafenauer. Kot je zapisala, Mršnikove risbe in grafike ne pričajo o obdobju, temveč o trajanju. Niso komentar sveta, temveč prostor za bivanje v njem. V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti in hrupu, Mršnik ostaja glas tišine – umetnik, ki dokazuje, da je moč umetnosti v njeni zbranosti.

Ivo Mršnik, Triptih 2006  

V Slovenskem etnografskem muzeju so že v januarju odprli veliko občasno razstavo Maske: Od rituala do karnevala, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Gre za obsežen projekt, ki je nastajal skoraj 20 let, vključuje tudi izid publikacije, jeseni bo sledil mednarodni simpozij.
Maskiranje je del različnih šeg življenjskega kroga in tudi letnega kroga. V muzeju so želeli predstaviti univerzalno maskiranje. V razstavo so vključili več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja. Med temi sta na ogled maska Butalca iz Cerknice in oprava Hrušiških škoromatov iz Brkinov. Kustosinja za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju opaža, da je vloga muzealcev tudi, da tradicionalne pustne skupine spodbudijo k prenosu znanja.