Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica bo danes ob 18. uri v Žnideršičevi dvorani Doma na Vidmu predstavilo Aleksandra Ličana. Letos mineva 150 let od rojstva tega podjetnika, trgovskega potnika, sodavičarja in pustolovca.

Njegov oče, tudi Aleksander, je bil v Ilirski Bistrici trgovec in župan, pradeda Matijo pa poznamo kot enega glavnih pobudnikov za  ustanovitev čitalnice leta 1864 v Ilirski Bistrici.  Aleksander Ličan se je v Ljubljani izučil trgovanja, leta 1914 pa so ga vpoklicali v vojsko. 7-letno odsotnost od doma je popisal v knjigi Spomini iz Sibirije. Za preživetje se je udinjal kot trgovec in zdravilec, med dolgim čakanjem na ladjo, ki bi ga odpeljala domov iz Vladivostoka, pa je precej zaslužil. Vrnil se je v drugo državo, Ilirska Bistrica je bila že na italijanski strani rapalske meje, v njej pa veliko italijanskih vojakov. Trgovski potnik za stroje za izdelavo sodavice in oranžade, je postavil delavnico in se izdelovanja obeh pijač lotil sam. Leta 1927 je začel zidati kinodvorano in jo naslednje leto tudi končal, je zapisalo društvo. Zaveden Slovenec in njegova družina sta občutila težo italijanske okupacije. Tudi svoje spomine je moral leta 1936 izdati v Ljubljani, saj je bilo na Primorskem tiskanje slovenske knjige nemogoče. Njegove spomine iz Sibirije je pomagal urediti moč njegove nečakinje, pisatelj Ivo Lah. Aleksander Atek Ličan je umrl maja leta 1943.

Kot zanimivost povejmo, da bo predstavitev v Žnideršičevi dvorani, poimenovani po Antonu Žnideršiču, s katerim je bila poročena Ema, sestra Aleksandra Ličana.

 Včeraj se je za vernike muslimanske vere pričel postni mesec – ramazan. Vernikom je lepe želje tudi letos namenil tukajšnji imam Fahrudin Smajić.

V ilirskobistriški knjižnici bo predstavitev nove monografije Z besedami stkana bližina: pisma družin Šušmelj in Kosič med Egiptom in Primorsko. V središče postavlja dopisovanje med Zofijo Šušmelj in Francem Kosičem ter njunima družinama, ki se je odvijalo med letoma 1935 in 1946.
Ohranjena pisma predstavljajo ohranjen zasebni arhiv, ki odpira pot do novih spoznanj o življenju Slovencev v izgnanstvu, v vojni in v razpršenosti med Primorsko in Egiptom. Osvetljujejo določene vidike vsakdanjega življenja, ki so bili doslej manj obravnavani, zaradi pomanjkanja virov. Po predstavitvi monografije v Ilirski Bistrici, jo bosta urednika prihodnji teden predstavila še v Novi Gorici.

Ob Cerkniškem jezeru se bo z napovedanim deževnim vremenom selitev dvoživk nadaljevala, prav tako njihovo reševanje pred povozi. Od Cerknice, preko Martinjaka, Grahovega in do Gorenjega Jezera  bodo znova na delu prostovoljci, Varuhi dvoživk Cerkniško jezero Cuprnške žabe, ki delujejo ob strokovni pomoči Notranjskega regijskega parka.

Biolog s parka in prostovoljec Rudi Kraševec je povedal, da so se rjave žabe že selile, zdaj pa se bodo začele tudi krastače. Teh je največ, prostovoljcev pa ni nikoli dovolj. V veliko pomoč pri selitvi dvoživk na mrestišča bo tudi prijaznost voznikov in voznic. Poslušaj.