V Sloveniji že od konca junija gostuje 14 sedemnajstletnikov, 9 deklet in 5 fantov iz Buenos Airesa. Gre za maturante Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine, obisk Slovenije pa predstavlja zaključek njihovega večletnega učenja.
Z obiskovanjem slovenskih sobotnih šol so začeli že v vrtcu, da bi okrepili znanje slovenskega jezika, poznavanje slovenske kulture in zgodovine. Čas so si zapolnili z obiskovanjem poletne šole v Ljubljani, obiskom sorodnikov, ustanov in znamenitosti, ena od zadnjih postaj pa je tradicionalno tudi Logatec. Jutri zvečer se bodo maturanti predstavili v Narodnem domu Logatec.

Slovenske knjižnice imajo v juliju in avgustu spremenjen urnik, v poletnih tednih ga običajno skrajšajo. Tako je tudi v Knjižnici Logatec. Bibliotekarka Urška Orešnik sicer sporoča, da imata njihovi enoti v Hotedršici in Rovtah nekoliko daljši poletni urnik.
Logaška knjižnica že nekaj let zapored ob ponedeljkih pripravlja priljubljene pravljične urice pod lipo. Izvede jih vsako ponedeljkovo dopoldne, a le v lepem vremenu. Po pravljici sledi še ustvarjalna delavnica. Na roko pa gre tudi odraslim uporabnikom knjižničnih storitev, saj jim poleti nudi nekoliko daljši rok izposoje.

V Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica pravijo, da so tudi letos pripravili pester poletni utrip za otroke, mladino in odrasle. Začeli so s priljubljeno poletno bralno značko Bralni metulj, ki otroke od 4. do 15. leta starosti spodbuja, da poletne počitnice preživijo v družbi knjig.
V okviru poletnega programa Pravljični šepet parkovnih dreves so tudi letos pripravili dopoldneva pod krošnjami dreves Kindlerjevega parka. V sredo, 8. julija so gostili člane Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica, ki so otrokom približali svet planinstva. Naslednji dogodek bo že prihodnji teden. Vse do 31. avgusta pa knjižnica obratuje po poletnem urniku.

Promet na slovenskih avtocestah ostaja gost, podatki za prvo četrtletje letošnjega leta pa kažejo tudi na precejšnje obremenitve primorskega avtocestnega kraka. Za našo regijo je posebej zanimiv odsek pri Ravbarkomandi, kjer so zabeležili največ priklopnikov in vlačilcev med vsemi spremljanimi odseki v državi. V prvih treh mesecih letošnjega leta jih je števec pri Ravbarkomandi naštel 821 tisoč, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je na tem odseku povečalo število motornih koles. Zabeležili so jih 2.700, medtem ko jih je bilo v prvem četrtletju lani 1.200, kar pomeni več kot podvojitev.
Po podatkih statističnega urada je sicer največ tovornih vozil med izbranimi odseki zabeležil števec Drenov Grič na primorski avtocesti, in sicer 1,4 milijona oziroma odstotek več kot v enakem obdobju lani. Drenov Grič je bil najbolj obremenjen tudi z avtobusi. Pri prometu osebnih vozil je bil med spremljanimi odseki najbolj obremenjen del dolenjske avtoceste pri Šmarju – Sapu. Tam so v prvih treh mesecih leta našteli 4,7 milijona potniških vozil, kar je tri odstotke več kot lani. Podatki tako potrjujejo veliko prometno obremenjenost slovenskega avtocestnega omrežja, pri tovornem prometu pa med najbolj izpostavljenimi ostaja tudi primorska avtocesta skozi našo regijo.

Slovakinja Lucia Farkašova se je pred šestnajstimi leti priselila v Slovenijo. Pravi, da je sem prišla iz čiste radovednosti. Svoje novo prebivališče je našla na Baču, kjer je preživela pet let, zdaj pa že dobro desetletje biva v Postojni. Tu je našla tudi partnerja, ki pa prihaja iz Srbije.
Kot pravi, sprva po slovensko ni znala reči niti dober dan. Zdaj pa vsak dan govori tri jezike. V tokratnem Nedeljskem klepetu bo spregovorila o svojih izkušnjah v Sloveniji, nanizala marsikatero zabavno zagato iz preteklosti in razložila, kako je pomagala zgraditi kulturni most med Slovenijo in Slovaško.