Vročinski val se nadaljuje,  na naših cestah pa prometni koledar v podaljšanem koncu tedna napoveduje zelo visoko gostoto prometa. Številni domači in tuji turisti se vračajo domov po praznikih, končujejo se tudi poletne šolske počitnice v delu Švice, Nizozemske in Nemčije, na cestah pa promet dodatno ovirajo dela, zastoji in občasno tudi poletne nevihte.

Agencija za varnost prometa (AVP) bo zato v soboto, 16. avgusta, med 9. in 17. uro na počivališčih 15 večjih bencinskih servisov ob avtocestah voznikom ponovno delila brezplačno vodo z napisom Ostani zbran, ko sedeš za volan in izobraževalne letake Ustvari reševalni pas v šestih jezikih. Akcija bo potekala tudi na obeh straneh postajališč Lom in Ravbarkomanda. Več v prispevku. 

Tudi v času, ko so nastajali koledarji le pod spretnimi prsti pisarjev in so se ljudje orientirali po bitju ure v vaškem zvoniku, si je človek enkrat na leto vzel čas in se odpravil na božjo pot. Tako se začne povabilo KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, ki jutri popoldne vabi na romanje na Soze. Društvo bo ob tej priložnosti izdalo spominsko podobico in razglednico z motivom skladatelja Alojzija Mihelčiča. V letošnjem letu namreč zaznamujemo 145. obletnico njegovega rojstva in 50-letnico smrti.
Na Sozah se romarji srečujejo že od 1938. leta. Takratnemu duhovniku Milanu Grlju je v času fašističnega režima uspelo iz Jugoslavije prek rapalske meje pod vagonom vlaka pretihotapiti podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je prav zaradi tega v svojih pridigah večkrat imenoval Marija pribežnica. Podobo je postavil v romarsko cerkev na Sozah. Tam bo 15. avgusta romarska sv. maša s pétimi litanijami in ofrom, blagoslov cvetja, dišavnic, zelišč in medu ter kulturni program.

“Smo se začeli jeziti, kako, da ni na Ubeljskem nič drugega kot ta hudičev krompir,” je Vladimir Počkaj – Žlajf začel pogovor o tem, kako je pravzaprav nastala Krompirjeva noč. Vsakoletni dogodek ima zdaj že lepo tradicijo, letošnji bo že 46.
Larisa Hreščak Švigelj iz iz Turističnega športnega kulturnega društva Tisa Nanos pravi, da ključni del opravijo krajani sami, pripravijo krompir, delajo za šankom. Dogodek združuje krajevno skupnost. Krompirja še nobeno leto ni zmanjkalo, vsaka hiša za dogodek nameni celo gajbo. Prisluhni pogovoru.

V prvi polovici julija sta minili dve leti, od kar sta najprej povodenj in le nekaj dni zatem še vetrolom  močno poškodovala Partizansko bolnico Franja. Obnova spomenika državnega pomena je zahteven in dolgotrajen projekt, razdeljen na tri sklope. Sanacijo plazu Mali Njivč bo končana oktobra, drugi sklop, v okviru katerega bodo uredili brežine in namestili zaščitne mreže na pobočjih nad objekti znotraj soteske bo zaključen konec oktobra prihodnje leto, sanacija struge, dostopne poti in objektov pa se bo začela, ko bo poskrbljeno za varnost v soteski in bo zaključena predvidoma konec leta 2026 oziroma v začetku leta 2027.

Nesreči sta se zgodili tik pred praznovanjem 80-letnice nastanka bolnišnice, zato so se zaposleni najprej posvetili reševanju položaja  Skrbeli so tudi za podporo medijem in odprli poseben podračun za zbiranje donacij za obnovo spomenika. Na podračunu je bilo do konca julija zbranih slabih 53 tisočakov. Lani so v v Mestnem muzeju Idrija v sodelovanju z zunanjimi sodelavci uspeli izpeljali tri večje projekte posvečene Partizanski bolnici Franja: spominski večer, koncert in predstavitev zbornika Franja, spomin in opomin, 20. septembra ga bodo predstavili tudi v Pivki, jeseni pa bo razstava o Franji gostovala v Evropskem parlamentu.,

Kot so še sporočili iz Mestnega muzeja Idrija, se ukvarjajo tudi s konserviranjem in restavriranjem predmetov, ki jih imajo v depoju od konca lanskega leta in bodo leto že pripravljeni za ponovno predstavitev.  Muzej nas opominja, da je Partizanska bolnica Franja  glasnik humanizma in solidarnosti in kraj spomina z veliko simbolno vrednostjo. Spomin na prestano trpljenje je hkrati opomin današnjim in prihodnjim generacijam, kako pomembno je ohranjati mir. 

Vir in fotografija: Mestni muzej Idrija 

V avli pivškega Krpanovega doma je še vedno na ogled fotografska razstava Slovenskega društva Hospic. Območni odbor Primorsko-Notranjska je razstavo, ki gostuje po Sloveniji, odprl ob tridesetletnici delovanja društva. Razstava je podaljšana do 21. avgusta.
Predstavlja izobraževanje prostovoljcev za delo v Slovenskem društvu Hospic. Fotografije zajamejo klimo in občutke na umetniški način. Njen avtor Matija Tomc je že kot študent opravil usposabljanje za prostovoljca in v preteklosti že pripravil fotografsko-umetniške projekte z namenom detabuizacije smrti.