V Hotedršici bo to soboto, 23. maja, potekal tradicionalni 55. Tek prijateljstva. Ena osrednjih lokalnih športnih prireditev ni nikoli v dolgi zgodovini odpadla, na kar je ponosno Športno društvo Hotedršica. Predstavlja osrednji dogodek v letnem društvenem delu in poudarja povezovanje ljudi v lokalnem okolju.

Organizatorji tudi letos pripravljajo proge različnih dolžin, prilagojene vsem generacijam – od najmlajših do najbolj izkušenih tekačev.  Prijave na tekmovanje so še vedno odprte, tekači pa se bodo lahko prijavili tudi neposredno na dan prireditve. Vsi sodelujoči bodo ob prehodu ciljne črte prejeli spominsko medaljo, dogodek pa bo znova dokazal pomen medgeneracijskega druženja in zdravega življenjskega sloga. Klikni in poslušaj. 

Foto: arhiv društva 

Ko je v drugi polovici 18. stoletja Marija Terezija uvedla obvezno služenje vojaščine, mladeniči niso imeli kakšnega posebnega razloga za rajanje, saj je bila vojaška služba dosmrtna. Krajši kot je bil vojaški rok, bolj slovesen in vesel je bil nabor, najbolj med letoma 1970 in 1990. Z ukinitvijo obveznega služenja vojske leta 2002 je krašenje nabornih vozov domala povsod zamrlo. Med izjemami so tudi kraji na Ilirskobistriškem.

Občina in Turistično društvo Ilirska Bistrica sta običaj obudila leta 2005, letošnja Vizita, kot ga imenujejo na Bistriškem, bo to soboto. Kot je povedala v. d. direktorice TIC-a, ki prireditev pripravlja, Sara Brožič, Vizita v Ilirski Bistrici združuje generacije, krajane, z izdelavo papirnatih rož, in s pesmijo pa ohranja etnološko dediščino. Prisluhni. 

Vizita 2025

Foto: arhiv TIC Ilirska Bistrica 

Spomladanska izvedba logaške izmenjevalnice Prevetrimo omare bo to soboto dopoldne pred Knjižnico Logatec. Izmenjali si boste lahko predvsem oblačila, modne dodatke, igrače ter izdelke za dom in gospodinjstvo.
Spomladi so redno na voljo tudi sobne rastline. Posebnost tokratnega dogodka bosta popravljalnica koles in delavnica zelenih obešank – kokedam. Dogodek je delno podprt s strani projekta LAS s CILjem v partnerstvu z občinami Idrija, Cerkno in Logatec in je del projekta Dobimo se na igrišču.

Glavni zavetnik koprske škofije sveti Hieronim velja za enega največjih izobražencev zahodnega sveta. Njegovo največje delo je prevod celotnega Svetega pisma v latinščino. Prav mogoče je, da je bil eden štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev rojen v naši bližini. V knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica bo danes ob 19. uri pogovorni večer ob  izidu knjige z naslovom Peter Pavel Vergerij Starejši: Govori v čast sv. Hieronimu, kjer se bodo dotaknili tudi tega vprašanja. 

Na pogovornem večeru Sveti Hieronim – naš rojak? bodo sodelovali prevajalka Vergerijevih govorov in avtorica razprave v knjigi mag. Anja Božič, recenzent dela, bistriški rojak, dr. Rafko Valenčič, ki raziskuje in zagovarja tezo, da se je svetnik rodil v naših krajih, ter urednik knjige dr. Jan Dominik Bogataj, ki bo pogovor tudi vodil. Prevajalka in avtorica spremne besede Anja Božič pravi, da pozabljamo, kako se je v renesanski razvilo tudi tudi zanimanje za krščanske pisce iz pozne antike, zlasti za cerkvene očete. Takrat je sveti Hieronim, most med pogansko antiko in krščanstvom, postal zavetnik humanistov. Ti ga navajajo, omenjajo in celo polemizirajo o njegovih naukih. Med njegovimi častilci je bil humanist Peter Pavel Vergerij starejši, ki je v lepi, klasični latinščini napisal deset govorov v v čast svetemu Hieronimu. Čeprav ga ima pisec iz Kopra za rojaka, poudarja, da ni važno, kje se je rodil, ampak, kaj je storil. S tem se strinja Anja Božič, ki pravi: “Vemo, da smo v ljudskih jezikih dobili sveto pismo zaradi protestantov, a tudi oni ga ne bi mogli prevesti, če ne bi najprej obstajala dobra latinska verzija, za kar je zaslužen prav Hieronim, ki je nekoč hodil po naših tleh in na to smo lahko ponosni. 

Po Ilirski Bistrici bo predstavitev knjige tudi 30. maja ob 19.30 v cerkvi v Knežaku. S knjigo pa se bodo spoznali udeleženci vseh poletnih romanj k sv. Hieronimu na Nanos, prvo bo že na binkoštni ponedeljek, 25. maja.  

Na fotografijah naslovnica knjige in cerkev svetega Hieronima v Ivanjem selu. 

Kožni melanom je eden najpogostejših rakov, v Sloveniji je na šestem mestu med vsemi raki. Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju. Z ustrezno in dosledno zaščito ter rednim pregledovanjem kože lahko pomembno zmanjšamo tveganje za njegov nastanek, ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa izboljšamo izide zdravljenja.
Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Z doc. dr. Barbaro Perić iz Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo skušali poiskati razloge za to. Ključni preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja za razvoj kožnega melanoma so izogibanje soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja, dosledna zaščita kože in neuporaba solarijev. Porjavelost kože ne predstavlja zdravja, temveč poškodbe kože zaradi UV-sevanja. Poslušaj.