V Sežani pričakujejo, da bodo do junija letos pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo satelitskega urgentnega centra, ki mora biti zgrajen do konca prihodnjega leta. Stal bo ob sežanski bolnišnici, ki bo dobila prizidek, na območju pa bo občina zgradila tudi nov zdravstveni dom. Vrednost ureditve satelitskega urgentnega centra je ocenjena na 3,5 milijona evrov, celotna investicija, skupaj z bolnišničnim prizidkom in novim zdravstvenim domom, pa je vredna kar 32 milijonov evrov.
Projekt bo potekal v več fazah; prva je državna investicija v satelitski urgentni center, ki mora biti zaradi pridobljenih evropskih sredstev zaključena do konca prihodnjega leta. Gradbeno dovoljenje morajo pridobiti letos, za prvo fazo gradnje do junija, je povedal župan Andrej Sila. V drugi fazi bodo nato zgradili dva stolpiča, v katerih bosta umeščena prizidek bolnišnice in nov zdravstveni dom z garažno hišo. V tretji fazi pa bodo vse tri stavbe povezali v zdravstveni center Sežana.
Za gradnjo novega zdravstvenega doma so se odločili, ker je sedanji, ki pokriva območje kraško-brkinskih občin, premajhen za potrebe, stoji pa sredi mesta in nima prostora za širitev. Kakšne vsebine bodo po selitvi zdravstvenega doma umestili v obstoječi objekt, za zdaj še ni znano.

Po novem izračunu razvitosti občin bi brez državnega subvencioniranja investicij ostalo 34 občin, zadnji dve leti pa so bile do njega upravičene vse. Vladna stran ne izključuje sprememb, vanje verjame tudi župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič. Ilirska Bistrica je namreč ena izmed občin, ki jo je nov nabor kazalnikov umestil med tiste, ki so toliko razvite, da do sofinanciranja niso upravičene. Je med občinami, pri katerih je po novem izračunu kompozitnega kazalnika razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali večje od 1,40.
Spremembe pričakujeta tako skupnost kot Združenje slovenskih občin. V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine. Dve do 50-odstotnega sofinanciranja in 11 do 60-odstotnega sofinanciranja, ostale so imele pravico do višjega obsega sofinanciranja. Stoodstotno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna je pripadalo 34 občinam, po novem izračunu pa je takšnih kar 81. Med občinami, ki bi ostali brez državnega sofinanciranja za dve leti, če bi nova metodologija obstala, bi bile med drugim tudi Postojna, Ajdovščina in Divača.

Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva je s podporo Občine Ilirska Bistrica minuli konec tedna v ilirskobistriškem podjetniškem inkubatorju Objekt 27 izvedel PIPaton. Na njem je v dveh dneh več kot 30 udeležencev iz občin Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Cerknica, Sežana, Domžale ter iz Reke razvijalo 24 podjetniških idej – od prvih zamisli do konkretnih korakov za vstop na trg.
S pomočjo orodij umetne inteligence so opravili raziskave trga, umeščanju svojih idej na trg in preverjali potencial kupcev. Pri tem so jim pomagalki mentorji in svetovalci SPOT Primorsko-notranjske regije, s katerimi so ovrednotili ideje, se pogovarjali o procesu preizkušanja prototipov ni povezovanju s partnerji doma in v tujini.
Organizatorji so namesto načrtovane ene, podelili kar tri nagrade po 500 evrov. Kot so sporočili, so nagrajene ekipe izstopale po učinku, ki ga njihove rešitve prinašajo v okolje, po zaznanem tržnem potencialu ter po želji in pogumu za vstop na globalni trg. Vodja Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Dolores Keš je ob tem še enkrat spomnila na javni poziv za vključitev za podjetniški program Biznis in PIP, ki je odprt do 23. februarja.

Vodenje podjetja IPIL, invalidsko podjetje Ilirska Bistrica d. o. o., je z novim letom prevzel inženir strojništva Sanel Hadžiabdić, so sporočili z Občine  Ilirska Bistrica. Novi direktor IPIL je večino časa v svoji 25-letni karieri dobival na vodstvenih položajih mednarodno uspešne družbe Hidria. Imenovanje novega vodstva podjetja IPIL, ki ima pomembno vlogo v lokalni skupnosti, je bil povod za srečanje novega direktorja ter predstavnikov lastnikov na vabilo župana občine Ilirska Bistrica dr. Gregorja Kovačiča, na katerem sta predsednik skupščine Ipila Tomaž Umek in novi direktor Sanel Hadžiabdić podpisala pogodbo o zaposlitvi.

Podjetje IPIL d.o.o. je bilo ustanovljeno decembra 1997, od junija 1999 ima status invalidskega podjetja. Lastniki družbe so Občina Ilirska Bistrica z deležem 34,50 odstotka, Plama pur d. d. in Izoterm Plama s po 23-odstotnim deležem, Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica z deležem 12,2575 odstotka in Termoplasti Plama z deležem 7,2425 odstotka. V podjetju je zaposlenih 44 delavcev, od tega 23 invalidov oziroma 52 odstotkov zaposlenih.

Dejavnosti podjetja IPIL d.o.o. so upravljanje in vzdrževanje poslovnih in stanovanjskih objektov, upravljanje kurilnic, izvajanje elektro in vodovodnih instalacij, zidarskih, mizarskih in ostalih vzdrževalnih del na objektih in opremi, urejanje zelenih površin in okolja, čiščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov, čiščenje in urejanje okolice in parkirišč, zbiranje izrabljenih motornih vozil, storitve vzdrževanja stanovanjskih in poslovnih objektov ter izdelava raznih kovinskih izdelkov in izvajanje drugih storitev. S svojo dejavnostjo je podjetje prisotno v primorsko-notranjski in obalno-kraški regiji ter sosednji Hrvaški, a usmerjeno je predvsem v lokalno okolje. 

Osnovna značilnost invalidskega podjetja je, da je gospodarska družba, ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov, za kar mora izpolnjevati določene zakonske pogoje. Podjetje IPIL je tržno naravnano, a ima obenem socialno poslanstvo. Novi direktor je poudaril oboje: »Poskrbeti za ranljive ni edini cilj naše družbe. V okolju želimo biti prepoznani kot strateški partner, ki slovi po zanesljivosti, odzivnosti in po zagotavljanju najvišjega nivoja kakovosti storitev. Kakovost namreč ni nič drugega kot zadovoljstvo kupca. Vse to pa lahko dosežemo le skupaj in s timskim delom, kjer vladata pozitivna in zdrava delovna kultura.« Župan dr. Gregor Kovačič je pritrdil, da je podjetje IPIL zelo pomembno za lokalno skupnost.

Vir in foto: Občina Ilirska Bistrica 

Občina Ilirska Bistrica je ob letošnjem Kettejevem in Cankarjevem letu finančno podprla izdajo faksimila Poezij Dragotina Ketteja iz leta 1907. Gre za drugo izdajo Poezij, ki jo je uredil Anton Aškerc, ilustriral pa Maksim Gaspari. Prva izdaja je v literarnih krogih dvignila veliko prahu. Predvsem Ivan Cankar je Aškercu očital, da je preveč posegel v Kettejevo zapuščino rokopisov.
Naročilo izdaje faksimila je za Občino Ilirska Bistrica izpeljala Helena Primc iz Birografike Bori. To zanjo sicer ni bil prvi takšen projekt, poskrbela je tudi za ponatis Cankarjeve Erotike in faksimile črtic Moje življenje. Meni, da je vredno ohraniti takšne stare izdaje, saj je imeti fizično knjigo, papir v roki, neprecenljivo. Občina Ilirska Bistrica bo faksimile Kettejevih Poezij uporabila kot protokolarno darilo, sicer pa je na voljo tudi javnosti.