Žan Kidrič je z opisom svoje ganljive in opogumljajoče življenjske poti osvojil priznanje NAJ zgodba vseživljenjskega učenja 2025. Andragoški center Slovenije mu je priznanje izročil na prireditvi, ki je v ponedeljek potekala v Mariboru. Na spletnem glasovanju za 12 izbranih zgodb je bilo oddanih skoraj 6000 glasov, od tega jih je 17 odstotkov prejel Postojnčan.

“Gre za prepoznavanje izjemnih učnih uspehov pri bogatitvi lastnega znanja ter za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri učenju in bogatitvi znanja drugih. Glavni namen ostaja enak vse od leta 1997, in to je najširši javnosti kot zgled predstaviti posameznike, skupine in organizacije, ki veliko vlagajo v učenje in izobraževanje ter s svojimi prizadevanji spreminjajo sebe, svoje bližnje, soseščino in skupnost,” so sporočili iz centra.

Dejali so, da je Žan Kidrič izjemen navdih volje in vztrajnosti. Po naporni bolezni in dolgotrajnem zdravljenju je voljo do življenja okrepil z učenjem in druženjem. Vključil se je v program PUM-O, projektno učenje za mlajše odrasle.

“Vesel sem, da sem svojo zgodbo lahko delil z drugimi. Rad bi pokazal, da je vedno mogoče najti pot naprej – ne glede na to, iz kakšne situacije izhajaš. Če le imaš voljo in jasen cilj, je ta dosegljiv. Nikoli ni vredno obupati – ko se ena vrata zaprejo, se lahko odpre tudi pet novih. To je bistvo moje zgodbe,” je povedal ob razglasitvi.

Foto: Jani Ugrin 

Občina Bloke do 23. junija vabi k oddaji ponudb za gradnjo oskrbovanih in neprofitnih stanovanj nad Trgovskim centrom v Novi vasi. Računajo, da bo nekaj stanovanj namenjenih tudi zaposlenim v nastajajoči enoti doma za starejše občane.

Objekt je zasnovan klasično, postavljen vzporedno z glavno regionalno cesto. V pritličju bo trgovina z živili, v nadstropju in mansardi pa 16 stanovanj. Poslušaj.

Prikaz: Občina Bloke 

S prvimi predavanji v Kulturnem domu Postojna se je začela 32. mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”. Že od leta 1993 jo organizira Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU s podporo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Tokrat je posvečena spremljanju ekstremnih dogodkov in razmer v krasu, razlagam njihovih mehanizmov ter pristopom k zgodnjemu opozarjanju, preprečevanju in blaženju posledic.
Letošnje krasoslovne šole se bo udeležilo približno 140 udeležencev, ki prihajajo iz 28 držav. Poleg predavanj so v programu tudi štiri ekskurzije, na katerih bodo udeleženci spoznali najnovejše jamske in površinske raziskave krasa, ki jih izvajajo na Inštitutu za raziskovanje krasa. Zaključek mednarodne krasoslovne šole bo v petek.

Fotografija: Žan Kafol

Kulturni dom Cerknica izvaja projekt Kino brez ovir s katerim želi zagotoviti, da bi bile kino projekcije dostopne vsem obiskovalcem. Posebej izbrani filmi so prilagojeni s slovenskimi podnapisi, tolmačenjem v slovenski znakovni jezik ter opremljeni z zvočnimi opisi. Prav tako je dvorana za te projekcije opremljena z induktivno/slušno zanko.
Mednarodni projekt je podprt z evropskimi sredstvi. Vzporedno s cerkniškimi projekcijami, so podoben program pripravili tudi v ljubljanskem Kinodvoru. Z avgustom pa se projekt širi še v Kino Union v Celju in Linhartovo dvorano v Radovljici. Naslednja projekcija v Cerknici pa bo že ta torek, 17. junija. Filmu bo sledil pogovor, ki ga bo moderirala vodja projekta Sara Šabec.

Na redni seji zbora za biatlon so pri Smučarski zvezi Slovenije potrdili biatlonske reprezentance za olimpijsko zimo. Glavni trener Janez Marič ostaja na čelu A-reprezentance, v kateri bo osem članov. Pomembna novost pa je ponovna vzpostavitev reprezentance B, ki bo po mnenju smučarske zveze igrala ključno razvojno vlogo za prehod iz mladinskih vrst v članske.

V mladinskih vrstah je kar šest notranjskih biatloncev iz treh klubov. Kiara Hace in Nikita Funda prihajata iz Smučarskega kluba Loška dolina, Manca Caserman, Ajda Špitalar in Nika Pelan so članice Smučarskega kluba Cerknica, Gregor Rupnik pa prihaja iz Tekaško-smučarskega kluba Logatec. Mladinski reprezentanci skupaj štejeta 13 članov. Trener mladink je Rok Tršan, njihovih kolegov pa Lenart Oblak.

Pod strokovnim vodstvom Janeza Ožbolta pa se nadaljuje razvojni model mlajših biatloncev z dodatnim poudarkom na regijskem delu: »Z vzpostavitvijo štirih regijskih centrov želimo treninge približati klubskemu okolju in omogočiti boljši prehod mladih v tekmovalni sistem. V ospredje postavljamo kakovostno delo v manjših skupinah, strokovno podporo ter redna testiranja in taborni sistem,« je povedal udeleženec petih olimpijskih iger.