Galerija Krpan na Čabranski ulici v Cerknici se pripravlja na četrti Krpanov dan, ki bo 6. septembra. Društvo notranjskih kulturnikov Krpan tradicionalni dan odprtih vrat vsakič zastavi drugače. V društvu so se tokrat odločili dati poudarek primarni dejavnosti, likovni umetnosti. Pripravili so likovno kolonijo.
Do četrtka še sprejemajo prijave udeležencev, svoj prihod jih je napovedalo že 14. Pri ustvarjanju bodo lahko izkoristili različne okoliške motive kot sta mesto in jezero. Mentorsko podporo jim bodo nudili trije akademski slikarji, Mišo Strman, Karmen Bajec in Andreja Gorjanc. Ob 18. uri bo sledilo odprtje kar treh razstav.

Občina Ilirska Bistrica je poleti začela s postopki za nov participativni proračun. Po ustaljeni praksi je postopke predstavila po krajevnih skupnostih. Sledil je nabor predlogov, ki so do sredine meseca v ocenjevanju. Za leti  2026 in 2027, v vsakem je na voljo 130 tisoč evrov, je prispelo okoli 55 predlogov.

Sledilo bo glasovanje, občina pa v teh tednih realizira še zadnje izglasovane predloge iz aktualnega participativnega proračuna. Župan dr. Gregor Kovačič je zadovoljen, da so uvedli tovrsten način razporejanja dela občinskega denarja. Participativni proračun krajem v občini ne prinaša le pridobitev po njihovih željah. Marsikje, ko se dela začnejo, tudi združuje krajane. Ti zavihajo rokave in pomagajo, tudi če jim ni treba. 

V Notranjskem muzeju Postojna se pripravljajo na odprtje novih razstavnih prostorov. Na ogled bodo od petka v okviru tretjega družinskega festivala Mesto krasa. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili med predmeti v lapidariju in zunanjem oglednem depoju, ki je namenjen večjim predmetom.
Med posebnosti v lapidariju so ostanki prvotnega nagrobnega obeležja Antona Globočnika, temeljni kamen nekdanjega fašističnega doma v Postojni ter ostanek spomenika, ki je bil postavljen ob Mussolinijevem obisku v Planini. Tam so primerki biološkega oddelka. Muzej bo novo interaktivno razstavo postavil v kletnih prostorih.

Herman Gvardjančič sodi med najvidnejše ustvarjalce sodobne slovenske umetnosti, je tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Akademski slikar podobe po hudem požaru zoglenelega kraškega sveta do 19. oktobra razstavlja v Kosovelovem domu Sežana.

Umetnik, sicer s Škofjeloškega, je po očetu Kraševec,  zato ga je požar še posebej prizadel. Pogorišče avtor spreminja v dokument časa in prostora ter mu dodaja duhovno dimenzijo, je razložila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Foto: Kosovelov dom Sežana