V sredo so košarkarji kluba Plama Pur z rezultatom 83 : 80 premagali ekipo Celja in se v končnici 2. slovenske košarkarske lige zasluženo uvrstili v polfinale. Domači so po nekoliko slabši prvi četrtini in začetnem zaostanku s 13 : 24 hitro dvignili raven igre ter že do polčasa nadoknadili razliko. Drugi del srečanja je postregel z izjemno izenačenim bojem, ki je bil napet vse do zadnjih minut.

Glavni junak pri belo-modrih je bil Robi Hreščak, ki je tekmo kronal z dvojnim dvojčkom – 22 točkami, desetimi skoki in eno podajo. Bistričane v naslednjem krogu čaka ekipa LTH Castings, prva tekma pa bo na sporedu že to soboto, 11. aprila, v dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča ob 20. uri. Čeprav so Škofjeločani redni del sezone končali na četrtem mestu, v taboru domačih pričakujejo zahteven in nepredvidljiv obračun.

Foto: KK Plama Pur 

Začetek aprila je tradicionalno rezerviran za Pohod po poteh generala Rudolfa Maistra. Tudi letos so k organizaciji pristopili PGD Unec, Notranjsko domoljubno društvo general Maister, Združenje Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Pripravili so daljšo in krajšo pot med Uncem in Planino.

Oba kraja imata zanimivo zgodovino. Del jo bodo spoznali tudi udeleženci jutrišnjega pohoda. Saj bodo videli Unško koliševko, razvaline Starega gradu in dvorca Haasberg ter razstavo o generalu Rudolfu Maistru. Poslušaj. 

So ljudje, ki se s svojo skromnostjo marsikoga tiho dotaknejo in pustijo neizbrisen pečat. Prav takšen je bil Marino Samsa. Minuli konec tedna nas je pretresla vest, da se je priljubljeni karikaturist nepričakovano poslovil. Dom si je ustvaril v Šmihelu pod Nanosom, čeprav je bil po rodu Ilirskobistričan. Bil je slikar samouk, ki se je izpopolnjeval z likovnimi tečaji. Vsekakor likovnik od glave do pet, saj sta bila prav svinčnik in brezčrtni zvezek njegovi prvi otroški igrači. Domačinom se bo za vekomaj vtisnil v spomin zaradi iskrivih karikatur, ki jih je sprva objavljal na zadnji strani časopisa Prestop, kjer je sicer začel kot fotograf, nato pa v Postojnskem prepihu. Ideja je včasih skrita in se me otepa do zadnjega, je dejal leta 2022, ko je zbirko svojih karikatur razstavil v postojnski knjižnici.

Nikoli ni bil škodoželjno piker, vedno pa je znal zvabiti nasmešek na obrazu s svojim hudomušnim komentarjem. Lani je v pogovoru za Radio 94 dejal, da “imam to šanso, da oddam kot zadnji, ko je časopis že pripravljen in lahko počaka samo še mene. Včasih čakam, da bi se v Postojni še kaj zgodilo, kakšna taka odmevna zadeva, pozornosti vredna, ki bi jo celotna publika poznala in se potem tistega dotaknem. To se redkokdaj zgodi. Očitno se v Postojni malo dogaja.” Marino Samsa pa ni bil le karikaturist, bil je pisec prispevkov o lokalnih dogodkih, skrbno in pozorno je pripravljal vsebine o preteklosti naših krajev in ljudeh, ki so tu nekoč ali še vedno prebivajo. S svojo toplino je znal s sogovornikom splesti izjemno vez.

Ohranjal je stike z ilirskobistriškim likovnim društvom, bil aktiven v Društvu likovnih ustvarjalcev Postojna, zadnja leta pa nepogrešljiv član Likovne skupine Okra. Čeprav ga je vedno najbolj privlačila ravno risba, so ga kolegi likovniki radi opisali še kot odličnega ilustratorja, akvarelista in krajinarja. Svoja dela je predstavljal tako na skupinskih kot samostojnih razstavah, sodeloval na extemporih. Pogrešala ga bo tudi zasedba živih jaslic v Postojnski jami. Želel je delati to, kar ga veseli. Pohvala mimoidočega, ko je zajel srž aktualnega v svoji karikaturi, mu je pomenila veliko. Marino Samsa je pustil močan pečat v tukajšnjem prostoru, predvsem pa v življenju slehernika, ki ga je spoznal.

Minuli teden ste poslušalke in poslušalci glasovali v tretjem letošnjem glasovanju v akciji Ona ali On 2026. Po seštevku glasov spletnega in telefonskega glasovanja je zmagovalka postala Maja Batagelj iz Planine pri Rakeku. Je mentorica otrokom, ki so se pridružili otroški gledališki skupini Ščukice KUD Planina. Režira in igra v romantični komediji Polovične resnice, ki jo je nedavno na oder postavila odrasla gledališka sekcija Ščuka.
Maja Batagelj pravi, da jo je kultura od nekdaj pritegnila. Vsaka neprespana noč ali nova gubica na obrazu odtehta, ko vidiš nasmeh na ustih gledalcev ali nastopajočega, ki mu je uspel težek prizor, morda cel nastop. To jo žene naprej, da je del odrasle gledališke sekcije že dve desetletji. Maja Batagelj se pridružuje preostalima finalistoma akcije Ona ali On 2026 Martinu Koširju in Mihi Furlanu.

Edinstvene naravne danosti območja Pivških presihajočih jezer je občina Pivka leta 2014 zavarovala kot krajinski park, saj želi ohraniti naravne vrednote, biotsko raznovrstnost, številne, tudi ogrožene, rastlinske in živalske vrste in habitatne tipe. Parku to uspeva tudi z vključevanjem domačinov v varovanje narave, saj gre za kulturno krajino. Domačini, ne le kmetje, pa tudi obiskovalci bodo značilnosti in posebnosti območja lahko spoznavali tudi preko rastlinskega sveta. V Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi bodo v soboto, 11. aprila, ob 9. uri. predstavili knjižico štirih avtorjev z naslovom Cvetje Pivških jezer, prvo delo, ki govori o rastlinstvu tega območja. Soavtor Florijan Poljšak je povedal, da je knjižica nastala spontano, saj se je po njej pokazala potreba.

Florjan Poljšak je prispeval večino fotografij in opisov rastlin, predsednica Društva Drobnovratnik Špela Koblar Habič, gonilna sila pri realizaciji projekta, je delo uredila, Nina Doles je sodelovala pri izbiri predstavljenih rastlin in povezala rastline z okoljem in živalskim svetom, tudi Tadej Kogovšek je sodeloval pri odločitvi, katere rastline vključiti v knjižico, nanj pa je, kot na vodjo krajinskega parka, padel tudi levji delež založniškega dela.

Območje Pivških jezer je mozaik suhih kraških travnikov in pašnikov ter presihajočih jezer in modrega stožkovja.  Knjiga, založila sta jo Občina Pivka in Društvo Drobnovratnik, predstavlja 17 rastlin s suhih in 11 z mokrotnih travnikov.  Tipične rastline zgovorno pričajo o pokrajini, rastiščih pomenu njihovega ohranjanja ter povezanosti rastlinskega in živalskega sveta.