So ljudje, ki se s svojo skromnostjo marsikoga tiho dotaknejo in pustijo neizbrisen pečat. Prav takšen je bil Marino Samsa. Minuli konec tedna nas je pretresla vest, da se je priljubljeni karikaturist nepričakovano poslovil. Dom si je ustvaril v Šmihelu pod Nanosom, čeprav je bil po rodu Ilirskobistričan. Bil je slikar samouk, ki se je izpopolnjeval z likovnimi tečaji. Vsekakor likovnik od glave do pet, saj sta bila prav svinčnik in brezčrtni zvezek njegovi prvi otroški igrači. Domačinom se bo za vekomaj vtisnil v spomin zaradi iskrivih karikatur, ki jih je sprva objavljal na zadnji strani časopisa Prestop, kjer je sicer začel kot fotograf, nato pa v Postojnskem prepihu. Ideja je včasih skrita in se me otepa do zadnjega, je dejal leta 2022, ko je zbirko svojih karikatur razstavil v postojnski knjižnici.
Nikoli ni bil škodoželjno piker, vedno pa je znal zvabiti nasmešek na obrazu s svojim hudomušnim komentarjem. Lani je v pogovoru za Radio 94 dejal, da “imam to šanso, da oddam kot zadnji, ko je časopis že pripravljen in lahko počaka samo še mene. Včasih čakam, da bi se v Postojni še kaj zgodilo, kakšna taka odmevna zadeva, pozornosti vredna, ki bi jo celotna publika poznala in se potem tistega dotaknem. To se redkokdaj zgodi. Očitno se v Postojni malo dogaja.” Marino Samsa pa ni bil le karikaturist, bil je pisec prispevkov o lokalnih dogodkih, skrbno in pozorno je pripravljal vsebine o preteklosti naših krajev in ljudeh, ki so tu nekoč ali še vedno prebivajo. S svojo toplino je znal s sogovornikom splesti izjemno vez.
Ohranjal je stike z ilirskobistriškim likovnim društvom, bil aktiven v Društvu likovnih ustvarjalcev Postojna, zadnja leta pa nepogrešljiv član Likovne skupine Okra. Čeprav ga je vedno najbolj privlačila ravno risba, so ga kolegi likovniki radi opisali še kot odličnega ilustratorja, akvarelista in krajinarja. Svoja dela je predstavljal tako na skupinskih kot samostojnih razstavah, sodeloval na extemporih. Pogrešala ga bo tudi zasedba živih jaslic v Postojnski jami. Želel je delati to, kar ga veseli. Pohvala mimoidočega, ko je zajel srž aktualnega v svoji karikaturi, mu je pomenila veliko. Marino Samsa je pustil močan pečat v tukajšnjem prostoru, predvsem pa v življenju slehernika, ki ga je spoznal.
