So ljudje, ki se s svojo skromnostjo marsikoga tiho dotaknejo in pustijo neizbrisen pečat. Prav takšen je bil Marino Samsa. Minuli konec tedna nas je pretresla vest, da se je priljubljeni karikaturist nepričakovano poslovil. Dom si je ustvaril v Šmihelu pod Nanosom, čeprav je bil po rodu Ilirskobistričan. Bil je slikar samouk, ki se je izpopolnjeval z likovnimi tečaji. Vsekakor likovnik od glave do pet, saj sta bila prav svinčnik in brezčrtni zvezek njegovi prvi otroški igrači. Domačinom se bo za vekomaj vtisnil v spomin zaradi iskrivih karikatur, ki jih je sprva objavljal na zadnji strani časopisa Prestop, kjer je sicer začel kot fotograf, nato pa v Postojnskem prepihu. Ideja je včasih skrita in se me otepa do zadnjega, je dejal leta 2022, ko je zbirko svojih karikatur razstavil v postojnski knjižnici.

Nikoli ni bil škodoželjno piker, vedno pa je znal zvabiti nasmešek na obrazu s svojim hudomušnim komentarjem. Lani je v pogovoru za Radio 94 dejal, da “imam to šanso, da oddam kot zadnji, ko je časopis že pripravljen in lahko počaka samo še mene. Včasih čakam, da bi se v Postojni še kaj zgodilo, kakšna taka odmevna zadeva, pozornosti vredna, ki bi jo celotna publika poznala in se potem tistega dotaknem. To se redkokdaj zgodi. Očitno se v Postojni malo dogaja.” Marino Samsa pa ni bil le karikaturist, bil je pisec prispevkov o lokalnih dogodkih, skrbno in pozorno je pripravljal vsebine o preteklosti naših krajev in ljudeh, ki so tu nekoč ali še vedno prebivajo. S svojo toplino je znal s sogovornikom splesti izjemno vez.

Ohranjal je stike z ilirskobistriškim likovnim društvom, bil aktiven v Društvu likovnih ustvarjalcev Postojna, zadnja leta pa nepogrešljiv član Likovne skupine Okra. Čeprav ga je vedno najbolj privlačila ravno risba, so ga kolegi likovniki radi opisali še kot odličnega ilustratorja, akvarelista in krajinarja. Svoja dela je predstavljal tako na skupinskih kot samostojnih razstavah, sodeloval na extemporih. Pogrešala ga bo tudi zasedba živih jaslic v Postojnski jami. Želel je delati to, kar ga veseli. Pohvala mimoidočega, ko je zajel srž aktualnega v svoji karikaturi, mu je pomenila veliko. Marino Samsa je pustil močan pečat v tukajšnjem prostoru, predvsem pa v življenju slehernika, ki ga je spoznal.

Minuli teden ste poslušalke in poslušalci glasovali v tretjem letošnjem glasovanju v akciji Ona ali On 2026. Po seštevku glasov spletnega in telefonskega glasovanja je zmagovalka postala Maja Batagelj iz Planine pri Rakeku. Je mentorica otrokom, ki so se pridružili otroški gledališki skupini Ščukice KUD Planina. Režira in igra v romantični komediji Polovične resnice, ki jo je nedavno na oder postavila odrasla gledališka sekcija Ščuka.
Maja Batagelj pravi, da jo je kultura od nekdaj pritegnila. Vsaka neprespana noč ali nova gubica na obrazu odtehta, ko vidiš nasmeh na ustih gledalcev ali nastopajočega, ki mu je uspel težek prizor, morda cel nastop. To jo žene naprej, da je del odrasle gledališke sekcije že dve desetletji. Maja Batagelj se pridružuje preostalima finalistoma akcije Ona ali On 2026 Martinu Koširju in Mihi Furlanu.

Edinstvene naravne danosti območja Pivških presihajočih jezer je občina Pivka leta 2014 zavarovala kot krajinski park, saj želi ohraniti naravne vrednote, biotsko raznovrstnost, številne, tudi ogrožene, rastlinske in živalske vrste in habitatne tipe. Parku to uspeva tudi z vključevanjem domačinov v varovanje narave, saj gre za kulturno krajino. Domačini, ne le kmetje, pa tudi obiskovalci bodo značilnosti in posebnosti območja lahko spoznavali tudi preko rastlinskega sveta. V Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi bodo v soboto, 11. aprila, ob 9. uri. predstavili knjižico štirih avtorjev z naslovom Cvetje Pivških jezer, prvo delo, ki govori o rastlinstvu tega območja. Soavtor Florijan Poljšak je povedal, da je knjižica nastala spontano, saj se je po njej pokazala potreba.

Florjan Poljšak je prispeval večino fotografij in opisov rastlin, predsednica Društva Drobnovratnik Špela Koblar Habič, gonilna sila pri realizaciji projekta, je delo uredila, Nina Doles je sodelovala pri izbiri predstavljenih rastlin in povezala rastline z okoljem in živalskim svetom, tudi Tadej Kogovšek je sodeloval pri odločitvi, katere rastline vključiti v knjižico, nanj pa je, kot na vodjo krajinskega parka, padel tudi levji delež založniškega dela.

Območje Pivških jezer je mozaik suhih kraških travnikov in pašnikov ter presihajočih jezer in modrega stožkovja.  Knjiga, založila sta jo Občina Pivka in Društvo Drobnovratnik, predstavlja 17 rastlin s suhih in 11 z mokrotnih travnikov.  Tipične rastline zgovorno pričajo o pokrajini, rastiščih pomenu njihovega ohranjanja ter povezanosti rastlinskega in živalskega sveta.  

Imeti svoja semena in sadike je vse bolj pomembno. Njihove organizirane izmenjave spodbujajo tudi ohranjanje domačih sort in izmenjavo izkušenj ter znanja med vrtičkarji. Na domačiji Pr´ Petrov na Brodu v Logatcu bodo v soboto pripravili tradicionalno izmenjavo sadik in semen, ki bo letos prerasla svoje okvirje. Začeli bodo ob 10. uri in končali ob 13h, je povedala Anja Sedej Korenč . 

Če še niste vzgojili svojih sadik in pridelali lastnih semen, nič hudega. Pridite ponje, drugo leto pa boste na izmenjavo že lahko prinesli svoje. Tudi tokrat se bodo izmenjavi pridružili člani Društva Ognjič in logaški biodinamiki, otroci pa si bodo izmenjali igrače. Domačija se je povezala še s Hišo Sadeži družbe,  kjer bosta sočasno potekali izmenjevalnica oblačil in šiviljska delavnica, v okviru katere se bodo lahko obiskovalci naučili sešiti ekološko vrečko za sadike in jo bo vodila profesionalna šivilja. Poslušaj. 

K pogovoru v oddaji Nedeljski klepet smo povabili Sibilo Leskovec iz Grčarevca. Zanimala se je za športno smer študija, a se nenazadnje odločila za umetnost in delo z rokami. Zdaj, pri svojih 26 letih opravlja poklic, ki bi ga najprej pripisali moškim. Je mlada kamnosekinja in kiparka, ki prisega na domači apnenec.
Pravi, da so v času njenega študija v Sežani prevladovala dekleta. V tamkajšnji delavnici dela še danes. Leta 2022 je postala državna prvakinja v kamnoseštvu, na evropskem prvenstvu pa zasedla odlično četrto mesto. Trenutno najpogosteje izdeluje unikatne izdelke za dom in vrt ter nagrobne spomenike. Prepričana je, da so tudi ti lahko zanimiv oblikovalski izziv.