Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina,  je včeraj sporočilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.

Zoisovo nagrado so prejeli Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja so dobili Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

Dr. Mateja Sedmak, znan. svet., dr. Barbara Gornik, viš. znan. sod., dr. Zorana Medarić, znan. sod., prihajajo z Inštituta za družboslovne študije, Znanstveno-raziskovalnega središče Koper. Utemeljile so otrokosrediščni pristop k integraciji priseljenih otrok. Izhajale so iz spoznanja, da v procesih vključevanja otrok v novo okolje prevladuje pogled odraslih, medtem ko perspektive, izkušnje in potrebe otrok ostajajo preslišane. V okviru mednarodnega projekta MiCREATE – Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi (Obzorje 2020), katerega vodje so bile, so pokazale, da so prav pogledi in izkušnje otrok ključni za razumevanje njihovih potreb, dobrobiti in uspešno vključevanje v družbo. S tem so prispevale k pomembnemu metodološkemu in analitičnemu premiku, saj so priseljene otroke vključile kot aktivne soustvarjalce raziskav, praks in politik, ki jih zadevajo. Njihovo delo pomaga oblikovati učinkovitejše integracijske pristope ter prispeva k prepoznavanju otrok kot družbenih akterjev.

Priznanja bodo v Cankarjevem domu podelili 8. novembra, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. 

Najboljša slovenska namiznoteniška igralca Darko Jorgić in Deni Kožul sta včeraj na evropskem prvenstvu v Ljubljani uspešno začela dvoboje v posamični konkurenci. V drugi krog sta se prebili tudi Sara Tokić in Ana Tofant.

Član Namiznoteniškega kluba Logatec Deni Kožul, ki je zmagal brez izgubljenega niza, je bil po tekmi vesel, ker ni izpustil vodstva s 3:0. Menil je, da je v takšnih tekmah treba delo končati že v četrtem nizu, da se stvari ne zapletejo. S celotno tekmo je  zelo zadovoljen, že od prve točke naprej. Raven igre je bila zelo dobra, udarci kakovostni, taktično pa je bilo po njegovih besedah vse dobro izpeljano.  V  drugem krogu, med 32 najboljšimi, se bo ob 17.35 pomeril z Nemcem Patrickom Franzisko.

Foto: Namiznoteniška zveza Slovenije 

Prva predstava abonmaja Teater je navdušila do zadnjega kotička napolnjeno Veliko dvorano Kosovelovega doma Sežana. Abonente pa je pričakal tudi klavirski recital pianista Izaka Bana, ki bo odslej stalni spremljevalec vseh abonmajskih predstav in koncertov.
Z direktorico Kosovelovega doma Sežana Katjo Jordan smo govorili o sedežih v dvorani, ki so jim poleti zamenjali polnila, prekriti so z novo tekstilno preobleko rdeče barve, ki se ujema z odrskimi zastori. Oktober prinaša več filmskih uspešnic, koprodukcijo Fjord, ki je bila nagrajena z zlato palmo v Cannesu, na sporedu bosta slovenska filma Gajin svet 3 in Skriti ljudje. Tudi krompirjeve počitnice bodo filmsko obarvane. Več v zvočnem zapisu.

Občinski svet v Ilirski Bistrici je že sprejel proračun za prihodnje leto. Kar 1,7 milijona evrov sredstev  je rezerviranih za projekt Sviščaki 365 – Center doživetij. Občina želi na lokaciji sedanje garaže za teptalnik za sneg na Sviščakih urediti center doživetij z interpretacijo Snežnika.

Na razpisu ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj kandidira za 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev. Več v posnetku. 

Nekatere živalske in rastlinske vrste za svoj obstoj potrebujejo večja območja, raznoliko hrano in neokrnjeno naravo. Varovanje njihovega življenjskega prostora tako avtomatsko pomeni tudi varovanje drugih vrst. Upravljavci zavarovanih območij to najlažje počnejo na odkupljenih zemljiščih. Notranjski regijski park jih odkupuje v okviru dveh projektov, to sta Life Tršca in najnovejši Revita 2. Z odkupom in gospodarjenjem na zemljiščih želi varovati več vrst.

V okviru projekta Life Tršca sta to raca kostanjevka in rjavovrati ponirek, projekt Revita 2 pa varuje kosca, velikega pupka, hribskega urha, strašničinega mravljiščarja, rakarja, trstnega cvrčalca in belohrbtega detela. Projekt se torej iz mokrotnih travnikov širi tudi v gozd. Izbrane vrste živijo na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in ob Nanoščici. Zemljišča, ki jih park odkupuje, morajo biti na območju omrežja Natura 2000. Odkup bo trajal še vsaj tri leta, je povedal direktor parka Leon Kebe in pojasnil, da varovalni mehanizmi na teh zemljiščih dopuščajo samo varovanje narave. To bo zapisano tudi v notarskem zapisu ob nakupu. Poslušaj. 

Planinsko polje