Daniela Čeligoj iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici je v gorah, kadar ji le dopuščajo čas, vreme in razmere. Začela je na domačem Snežniku, nato so prišli slovenski dvatisočaki, zahtevnejši vzponi v Alpah, Mont Blanc in najvišji vrhovi evropskih držav. Letos je bila dvakrat tudi na Kilimandžaru.

A višina zanjo ni merilo vrednosti nekega vzpona. Enako spoštovanje, pravi, ima do gore, visoke pet tisoč metrov, kot do najvišje točke države, ki meri le nekaj sto metrov. In tudi po številnih izkušnjah se v gore še vedno odpravlja s precejšnjo mero previdnosti.

V Nedeljskem klepetu smo se z Danijelo pogovarjali o tem, kako se je začela njena ljubezen do gora, zakaj se je zahtevnejših vzponov lotila postopoma in kaj ji pomenijo trenutki, ko se v hribe odpravi sama. Spregovorila je o vzponu na Mont Blanc z Marijo in Andrejem Štremfljem, o Kilimandžaru in vplivu višine na telo, pa tudi o trenutku, ko se je morala na najvišji gori Švice zaradi izčrpanosti obrniti le nekaj sto metrov pod vrhom.

Občina Ilirska Bistrica pripravlja občinsko mladinsko strategijo, pri kateri jo vodi moto Nič o mladih brez mladih. Kaj jih zanima, česa si želijo in kaj pogrešajo, lahko občani, stari med 15 in 29 let, še do nedelje povedo v anonimni anketi, ki jo je Občina Ilirska Bistrica objavila na svoji spletni strani.

Župan dr. Gregor Kovačič je povedal, da pri pripravi strategije občina sodeluje z organizacijo Movit, kjer ima tudi mentorja. Občina je namreč uspešno kandidirala na Javnem razpisu Individualna podpora občinam 2026 pri razvoju in kakovosti mladinskega dela ter aktivnega udejstvovanja mladih. Zadovoljen je, ker je odgovorov na anketo že zdaj veliko in nakazuje se, da mlade skrbita stanovanjska problematika in zaposlovanje v domači občini, potrebujejo boljše prometne povezave, tako središča občine s podeželjem kot občine s preostalo Slovenijo, želijo si tudi več dogajanja. Anketi bodo sledili posvet, priprava strategije in ukrepi. Kakšni? Poslušaj.  

Izjemno dolgotrajna suša z zelo visokimi temperaturami je prizadela tudi gozdove na območju postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Prave posledice se bodo šele pokazale, saj nekatere (še) niso vidne. Najprej, že v začetku avgusta, smo opazili, kako je na izpostavljenih, sušnih, strmih  legah listje začelo rumeneti, rdečeti in odpadati. Suša vpliva tudi na pomlajevanje gozdov in živali, oslabljena drevesa pa so lahek plen podlubnikov.

Vodja zavodove območne enote Anton Smrekar opozarja, da bo ključnega pomena za naš gozd spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in zlasti pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov. Teh je vse več. Lastnike poziva, naj svoje gozdove redno pregledujejo še kar nekaj mesecev. Ko so podlubniki po suši leta 2003 napadli smreko, je sanacija trajala kar pet let. Temu so sledili žledolom, vetrolomi, pozebe in oslabili gozdno drevje. Poslušaj. 

V dvorani Glasbene šole Postojna bo to soboto ob 19. uri koncert ob sprejemu klavirja skladatelja Frana Serafina Vilharja. Pobudnica za dogodek Marjeta Marinčič – Vilharjeva bo na njem predstavila zgodbo o pridobitvi klavirja, ob tem pa sporoča, da se bo dogodka udeležila tudi praprapravnukinja, ki živi v Kanadi.
Na koncertu bo nastopil Ženski pevski zbor Sklad iz Bakra. Fran Serafin Vilhar, sin pesnika in narodnega buditelja Miroslava Vilharja je bil rojen v Senožečah. V hrvaško glasbeno zakladnico je prispeval več kot 300 skladb. Njegov klavir bo v prihodnje v Glasbeni šoli Postojna na voljo za izobraževalne namene, sicer pa je v zasebni lasti.

Literarno društvo Ilirska Bistrica bo na gradu Prem pripravilo že 37. tradicionalna Premska srečanja, lani se je društvo poklonilo Cirilu Kosmaču, letošnji dogodek pa bo posvečen pesniku Dragotinu Ketteju, saj zaznamujemo 150-letnico njegovega rojstva.
Program se bo to soboto začel ob 17. uri, najprej bosta na sporedu dve predavanji, ob 18.30 bo sledila literarno-glasbena prireditev. Svoja avtorska dela bodo predstavili premski literati, šest jih bo sodelovalo, pridružili se bodo še gostje iz Novega mesta. Že četrto leto zapored bo na gradu Prem tudi prvi izmed dogodkov v okviru Festivala reka Reka, ki ga organizira Kulturno umetniško društvo Mucart.