Slovenska vojska bo danes in jutri organizirala tradicionalno 12. tekmovanje oddelkov Slovenske vojske z mednarodno udeležbo, ki bo potekalo na območju občin Vipava in Postojna. Na  njem bo predvidoma sodelovalo 17 oddelkov, devet oddelkov Slovenske vojske ter osem oddelkov oboroženih sil zavezniških in partnerskih držav.

Prvi dan tekmovanja bodo aktivnosti  potekale na območju med streliščem Mlake v Vipavi, planoto Nanos in okolico vasi Bukovje v občini Postojna. Popoldan je načrtovanih več naletov helikopterja Slovenske vojske na širšem območju vasi Bukovje. Aktivnost bo izvedena skladno z veljavnimi predpisi in ob upoštevanju vseh predpisanih varnostnih ukrepov. Drugi dan bodo tekmovalci naloge izvajali na območju Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna in v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni.

“Namen tekmovanja je preverjanje usposobljenosti pripadnikov v osnovnih vojaških veščinah, postopkih preživetja na bojišču ter sposobnosti oddelkov za učinkovito delovanje, timsko delo in krepitev bojnega duha. Takšna tekmovanja predstavljajo pomemben del vojaškega usposabljanja, saj pripadnikom omogočajo preverjanje znanja in pripravljenosti v zahtevnih in realističnih razmerah, hkrati pa primerjavo doseženih rezultatov s pripadniki zavezniških in partnerskih oboroženih sil. Visoka raven usposobljenosti in pripravljenosti je ključna za učinkovito odzivanje na različne varnostne izzive ter prispeva k zagotavljanju varnosti državljanov,” je sporočila Slovenska vojska in dodala, da bodo tekmovanje izvedli tako, da bo poseg v vsakdanje življenje lokalnega prebivalstva čim manjši. 

V sklopu Festivala Zmaj ’ma mlade je v Postojni od 25. avgusta do 6. septembra potekala tudi izmenjevalnica oblačil in obutve. »Namen aktivnosti je bil spodbujati ponovno uporabo, zmanjševanje tekstilnih odpadkov ter ozaveščati o vplivu proizvodnje oblačil na okolje«, sta sporočili zadovoljni Društvi Prostor in Lokalc, ki sta izdelali tudi kartončke za najbolj pogosta oblačila na izmenjevalnici. Na njih sta označili kos oblačila, material, teža ter okoljski strošek: poraba surovin, vode in električne energije ter nastanek CO₂. Zapisali sta še, če se material lahko reciklira in koliko časa je potrebno, da se razgradi.

Novost izmenjevalnice je bila »blagajna«. Obiskovalci pri izbranem kosu niso plačali z denarjem, temveč so poiskali kartonček, ki je ustrezal izbranemu oblačilu. Na ta način so želeli okoljski vpliv tekstila prikazati na preprost, konkreten in razumljiv način. Na koncu so prešteli 255 kartončkov. Po okvirnih izračunih so s prihranjenimi 255 kosi oblačil prihranili 72,24 kg tekstila, 70.859 litrov vode, to je približno 405 kopalnih kadi, 2.531 kWh elektrike,  toliko energije potrebujemo za približno 5.062 pečenih pic in  616,5 kg CO₂,  toliko, kot ga v enem letu vsrka približno 28 odraslih dreves

»Izmenjevalnica je tako postala več kot le prostor za menjavo oblačil. Bila je prostor srečevanja, učenja in pogovora o tem, kako lahko z majhnimi spremembami svojih navad prispevamo k bolj trajnostni skupnosti. Vsak kos, ki ga ponovno uporabimo, pomeni, da novega ni treba izdelati – in s tem podaljšujemo življenjsko dobo stvari, ki jih že imamo,« sta v sporočilu za javnost zapisali društvi Prostor in Lokalc, ki sta v okviru izmenjevalnice pripravili tudi  delavnico za delavnica z mladimi »Kako vračamo svoj dolg Zemlji?«

Foto: arhiv organizatorjev 

Minuli teden je na pobudo Občine Loška dolina Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani predstavila arhitekturne in urbanistične rešitve za dom starejših občanov v Starem trgu. Delavnica je bila dobro obiskana, vprašanja predvsem prihodnjih sosedov doma, pa so dobila odgovore in razlage, je zadovoljen župan Matjaž Antončič.

Prav bližina ceste s pločnikom, lokali in podobnim, kar je izzvalo pomisleke, je prednost, ki bo prihodnjim stanovalcem doma ponudila možnost, da ne bodo izključeni iz okolja. Dom za starejše v Loški dolini bo enota grosupeljskega doma. Sprejel bo 48 stanovalcev, delovnih mest bo okoli 30. Če bodo vsi postopki tekli po načrtih, bi morali konec naslednjega ali v začetku leta 2028 imeti v rokah gradbeno dovoljenje. Več v prispevku. 

Foto: Mario Žnidaršič 

Kulturne ustanove so začele z novo abonmajsko sezono, svoj program so začrtali tudi v Kosovelovem domu Sežana. Kot v preteklih sezonah, bodo abonentom na voljo gledališke predstave, glasbeni večeri, filmske projekcije in otroški program. Vpis poteka do konca septembra.
Gledališko sezono odpira uspešnica novogoriškega gledališča Usje se je dalu, abonma Melodija pa koncert Rada Šerbedžije. Skrbno je pripravljen Škratkin abonma za otroke, predstave so na sporedu ob sobotnih dopoldnevih. Abonenti lahko izberejo še filmski abonma ali pa oblikujejo svoje s predstavami in koncerti.

Strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig je med 1.058 naslovi otroških in mladinskih knjig, ki so izšli v letu 2025, odbral 119 knjig, ki bodo letos prejele znak zlata hruška. Izbrani naslovi izstopajo po kakovostni vsebini in izvedbi.

Zlata hruška bo tudi na platnicah knjige malih mišjih pravljic, ki jih je Anja Štefan združila v knjigi Mala miš, ti loviš, ilustrirala pa jo je Alenka Sottler.  V novem peharju zlatih hrušk najdemo pesniško zbirko Tine Arnuš Pupis iz Logatca Tralala z ilustracijami Tereze Prepadnik, med poučnimi knjigami pa je to priznanje prejela knjiga Jame. Zanjo so moči združili Ana Čič, Tine Kaluža in Tina Poljšak iz Notranjskega muzeja Postojna,  avtor ilustracij je  Damjan Stepančič. Znak zlata hruška predstavlja založnikom pomembno strokovno priznanje za njihov prispevek k slovenski knjižni kulturi, mladim bralcem, staršem, učiteljem in knjižničarjem pa ponuja zanesljiv kažipot do vrhunske literature. 

Novembra bo izšel tudi Priročnik+ za branje kakovostnih mladinskih knjig, v katerem bo podrobneje predstavljen 501 naslov kakovostnih knjižnih novosti, kar predstavlja 86 odstotkov leposlovnih in 14 odstotkov poučnih del. Mladi bralci pa lahko svoje priljubljene naslove izbirajo tudi v projektu Moja naj zlata hruška ter tako pomagajo izbrati najljubšo zlato hruško po izboru mladih.

 Zlato hrušk, ki uspešno povezuje strokovnjake in mlade bralce, pa je  prepoznala  Evropska komisija Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, je namreč julija 2026 prejela ugledno evropsko nagrado FELA Literacy Award 2026 za izjemne in inovativne prakse pri spodbujanju bralne pismenosti.