V oddajo Nedeljski klepet smo povabili častnega poveljnika Gasilske zveze Postojna Darka Muhiča. Gasilskim vrstam se je pridružil ob zaposlitvi v nekdanjem Javorju in hitro postal pomemben člen na področju zaščite in reševanja. Inženir lesarstva iz Dilc pri Postojni se je za nekaj let zapisal učiteljskemu poklicu, po osamosvojitvi pa postal poklicni gasilec in nadalje poveljnik postojnske zveze.
V svoji dolgoletni gasilski karieri je vodil številne zahtevne intervencije, med temi so bili uničujoči požari, množične nesreče, dobro se spominja posledic žledoloma. Ponaša se z najvišjimi priznanji za svoje delo, največ mu pomeni prav priznanje Matevža Haceta. Veteran gasilstva pridobljeno znanje danes prenaša na mlajše generacije in čeprav je že nekaj let upokojen, se na področju gasilstva še vedno aktivno udejstvuje. Pogovoru prisluhnite v zvočnem zapisu.

Med spomini, ki jih prinesemo z morja, je gostovo tudi glasen napev škržadov. Samčki z njim privabljajo samice, te pa se jim odzovejo s klikanjem kril. Škržati zvok proizvajajo s timbalom, posebno izbočeno opno na zadku. Najbolj znani in glasni vrsti, ki poskrbita za zvočno kuliso k soncu in morju, sta veliki in jesenov škržad. A v  Sloveniji je razširjenih več kot 10 vrst škržadov in čisto vseh ne slišimo.

Kot je povedal strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar, je v Evropi trenutno razširjenih okoli 75 vrst škržadov, vsako leto popišejo kakšno vrsto več. Nekatere so si med seboj  zelo podobne. Danes znanstveniki za njihovo razločitev uporabljajo tudi analizo dednega materiala – DNK, ki je sicer uspešna, a v vseh primerih vrst ne loči med sabo. Izkazalo se je, da je najboljša bioakustična metoda. Med zanimivimi vrstami, tudi zaradi zgodovine raziskovanja, je gorski škržad. Prvi ga je 1772 opisal Scopoli, našel ga je v okolici Idrije. Kako so škržadi postali škržati? Poslušaj. 

Gorski škržad

Foto: Maruša Mele Pavlin 

Žiga in Anže Moličnik iz Ilirske Bistrice sta se s svetovnega prvenstva v balinanju na Kitajskem vrnila vsak s svojo bronasto medaljo. Žiga je v kategoriji do 18 let skupaj z Anžetom Trobcem osvojil bron v dvojicah, Anže pa je v kategoriji do 23 let do bronaste medalje prišel v igri v krog.

Za bratoma je tako še eno veliko tekmovanje in nova uspešna zgodba družine, v kateri ima balinanje posebno mesto. Tudi njun oče Gregor je namreč nekdanji svetovni prvak.

Z Žigo in Anžetom smo se pogovarjali o nastopih na Kitajskem, trenutkih, ko sta ugotovila, da se domov vračata z medaljama, pa tudi o nekoliko bolj sproščenih temah. 

Jutri, 13. septembra bomo prvič obeležili Unescov mednarodni dan jam in krasa. Slovenija je domovina Klasičnega krasa in ena od zibelk svetovnega krasoslovja, območje Postojne pa ima večstoletno tradicijo raziskovanja kraških pojavov. Zato se zdi še kako primerno, da Slovenija, oziroma Postojna gosti prvo praznovanje. Vrhunec prvega praznovanja bo osrednja slovesnost, ki bo to soboto v Postojnski jami.
Mednarodni dan je za Slovenijo veliko priznanje, a hkrati tudi odgovornost. Ni pa to slovenski mednarodni dan, Slovenija je le pomagala, da so jame in kras dobili svoj dan za ves svet. V prihodnje bo nad mednarodnim dnevom bdela Mednarodna speleološka zveza s svojimi državami članicami ter svetovno speleološko in krasoslovno skupnostjo. Skupaj z Unescom bodo ozaveščali o pomembnosti krasa.

Foto: Luka Vovk Vižintin

Podjetje Oblak group d.o.o. iz Logatca, ki se ukvarja s proizvodnjo betonskih izdelkov, je včeraj slavnostno zaznamovalo svojo 125-letnico. Prvi izdelki družinskega podjetja daljnega leta 1901 so bili betonski strešniki, kanalizacijske cevi in teraco plošče, takrat je bila proizvodnja ročna.
Podjetje se je na sedanjo lokacijo na obrobju Logatca preselilo pred tremi desetletji in svoj program razširilo z izdelki, ki jih do tedaj niso mogli izdelovati. Sledila je izgradnja nove betonarne, nove sodobne proizvodne linije in širitev na tuje trge. Lani so razširili proizvodne prostore in postavili novo pakirno linijo, ki omogoča bolj natančno in hitrejše pakiranje ter tudi večjo kapaciteto ob manjši porabi električne energije. Ustanovitelj Bogdan Oblak je v vodenje vpeljal novo generacijo, podjetje zdaj prevzemajo trije otroci Blaž, Teja in Tajda.