V Mestni knjižnici Postojna pravijo, da s septembrom znova odpirajo vrata svojim dogodkom. V ponedeljek, 21. septembra se obeta literarni večer z Juretom Godlerjem. Med drugim bo razkril nekaj podrobnosti o detektivskem romanu Pet sekund do smrti, ki ga bo izdal v oktobru.
H koncu gre poletni bralni izziv Počitnice s knjigo, zaključil se bo 17. septembra. Otroci, ki ga bodo uspešno zaključili, bodo prejeli lepo nagrado. Odrasli bralci pa lahko še vedno sodelujejo v bralnem projektu Primorci beremo, ki že dve desetletji povezuje primorske knjižnice in spodbuja branje slovenskih avtorjev.

Za hribom Ahec, nad Jasenom, je nastala nova turistična točka z zanimivim obeležjem v obliki tlorisa občine Ilirska Bistrica. Geometrično središče občine bodo uradno odprli v soboto, 19. septembra, do nje pa se bo treba podati peš s Črnih njiv.

Za voden pohod, ta se bo začel ob 9. uri, bo skrbelo Planinsko društvo Snežnik, arheološko najdišče bo predstavila Sabina Stambulić Pugelj, geometrično središče pa župan dr. Gregor Kovačič, ki je prepričan da bo točka zanimiva tako za domačine, tudi za šolarje, kot za obiskovalce občine Ilirska Bistrica. Povedal je, da je občina sicer uresničila že vsaj dve desetletji staro idejo. Prisluhni. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica 

Jutri se se bo v Kulturnem domu Postojna začelo 64. Linhartovo srečanje. Festival gledaliških skupin Slovenije bo Postojna gostila že dvajsetič. Pri organizaciji največjega srečanja ljubiteljskih gledališč iz Slovenije in zamejstva, ki ga prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Postojna sodeluje z velikim veseljem. Gledališčniki se v Kulturnem domu počutijo domače, za svojega pa so festival vzeli tudi domačini  Vodja tukajšnje skladove izpostave Anja Kocman je vesela, da jo ob bližajoči se jeseni cukajo za rokav in sprašujejo, kdaj bo srečanje. “Gre za pravo malo čarovnijo, ki jo mesto vsako leto znova pričakuje z veseljem.” Po njenih besedah festival vzpostavi čaroben prostor, v katerem se zgodi mali svet, malo življenje – tako tisti, ki nastopajo, kot tisti, ki si hodijo predstave ogledati, doživijo veliko več kot samo predstavo.

Selektor Dejan Spasić je izmed 24 predstav, uvrščenih na regijska srečanja, izbral sedem najbolj kompletnih, domišljenih, svežih in vznemirljivih, a poudaril, da se predstave ne igrajo za nagrade, ampak za občinstvo. Gledališčniki se v Postojni družijo, izmenjujejo mnenja in izkušnje. Pa vendar si bo predstave ogledala strokovna žirija in najboljšim podelila matičke.  Na odprtju festivala pa bodo podelil Linhartovo plaketo in listine.

ZgodoVikend je največja prireditev v Parku vojaške zgodovine, ki že tradicionalno poteka na tretji vikend v septembru. Kot uvod v pestro dogajanje ZgodoVikenda bo že v petek tam  tradicionalna Vestirnga.  Sobotno dogajanje se bo pričelo s pohodom na Primož s tematskim predavanjem, sicer bodo v ospredju muzejske zbirke in razstave. Tudi nedeljski muzejski utrip bodo obogatila številna strokovna vodenja po različnih stalnih in občasnih muzejskih razstavah, najbolj razgibane pa bodo  predstavitve Slovenske vojske, gasilskih društev in Policije. Eden osrednjih dogodkov ZgodoVikenda bodo nedeljske predstavitvene vožnje vozil iz voznega dela zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine.

Letošnji ZgodoVikend pa sodi v niz dogodkov, s katerimi PVZ praznuje dve desetletji obstoja in razvoja. Iz nekdanjega (zapuščenega) vojaškega kompleksa je nastal muzej, ki je pomembno zaznamoval turistično podobo Pivke, z raziskovalno dejavnostjo pa velikokrat presegel slovenski prostor. Poslušaj. 

»Način, kako se premikamo danes, vpliva na naše zdravje, okolje in kakovost življenja. S spremembo potovalnih navad lahko skupaj ustvarimo bolj trajnostno prihodnost. Konkurenčna mobilnost hkrati prinaša prihranek energije in zmanjševanje stroškov za posameznike, podjetja in mesta,« razmišljamo v letošnjem tednu mobilnosti. 

Letošnje geslo je »Mobilnost za vse«. Ena letošnjih aktivnosti bo kampanja »Z zelenimi koraki v službo«. Z njo želijo spodbuditi predvsem zaposlene, da avtomobilu, kadar je to mogoče, rečejo ne. Med trajnostne prihode štejejo hojo, kolesarjenje, javni potniški promet in tudi skupne vožnje.