Vzgojni zavod Planina niti v času epidemije ni mogel kar zapreti vrat, čeprav je dobra tretjina otrok in mladostnikov ostala doma. Vse tiste, za katere so ocenili, da iz različnih razlogov ne morejo v domače okolje, so kljub zaskrbljenosti staršev obdržali v zavodu.
Ves čas sta delovali tudi stanovanjski skupini v Postojni in Semedeli. Začetne težave zaradi nejasni h navodil in pomanjkanja zaščitne opreme so že pozabljene, pravi ravnateljica Leonida Zalokar. Poslušaj.
Panoga turizma in gostinstva je zaradi pandemije ena najbolj prizadetih v Sloveniji in po svetu. Čeprav je vlada ta teden dovolila zagon nekaterih turističnih dejavnosti, tudi večina turističnih agencij ostaja zaprtih.
Veliko je še nejasnosti, tudi režimi prehajanja meje, prevozi in datum ponovnega odprtja večjih hotelov. Zaprt je tudi še Tur servis iz Cerknice, zaposlena pa na čakanju. Izmed treh segmentov podjetja: oglaševanja, mladinskega servisa in turistične agencije, je najbolj na udaru prav turizem. Kot razlaga direktor Andrej Šparemblek, je turizem na dejavnike iz okolja zelo občutljiva panoga in njihova dejavnost je v tem času ustavljena. Še na začetku leta je kazalo drugače. Januarja in februarja je veliko ljudi rezerviralo potovanja, krajše oddihe in poletne počitnice, saj so cene v tem času ugodne.
Kako je na Nostranjskem? Turistične kmetije na Cerkniškem, Blokah in v Loški dolini so sicer majhne in butične, primerne za položaj, v katerem smo se znašli, a tujci imajo do njih praktično onemogočen dostop. Če ne bo letalskega prometa, tudi gostov ne bo. Turizem na samem Notranjskem je v tem trenutku usmerjen na domače goste in na aktivnosti v naravi.
Če se je turizem znašel na mrtvi točki, pa je povpraševanje po študentskem delu še vedno veliko, pred vrati pa so počitnice, ko je obseg dela največji, pravijo v podjetju, ki se ukvarja tudi z mladinskim servisom. Poslušaj.
Foto: arhiv podjetja Tur servis
Dvanajstega maja smo v oddaji Regijski dogodki objavili prispevek novinarke Katje Kirn Vodopivec z naslovom Ribolovni turizem na Bistriškem se razvija. V prispevku je bilo napačno navedeno, da se je »priložnost za uresničitev nekaterih s strategijo začrtanih ciljev pokazala tudi v sodelovanju z občinama Pivka in Postojna ter tamkajšnjima ribiškima družinama.« Pravilno se glasi: »Priložnost za uresničitev nekaterih s strategijo začrtanih ciljev se je pokazala tudi v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino med Snežnikom in Nanosom ter občinama Pivka in Postojna.«
Prav tako je bilo napačno navedeno, da omenjeni partnerji na območju LAS pripravljajo skupni turistični produkt na temo ribolovnega turizma pod okriljem Regijske destinacijske organizacije Zeleni kras. Projekt namreč poteka pod okriljem Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. RD Bistrica pa je skupaj z občino Ilirska Bistrica v okviru projekta uredila tudi infrastrukturo na jezeru Mola.
Za napake se opravičujemo.
Uredništvo
V Postojni živi izvrstni violinist Dan Zhu, ki prihaja iz Kitajske. Rodil se je v Pekingu, kjer je tudi študiral na centralnem konservatoriju, glasbena pot pa ga je odpeljala tudi na eno večjih glasbenih institucij v ZDA. Udeležil se je mednarodnih tekmovanj v Bruslju, Montrealu in na Japonskem, kjer je prejel številne nagrade. Nedvomno je eden najbolj uveljavljenih kitajskih solistov na mednarodnem glasbenem prizorišču.
Priznani mentorji in dirigenti, s katerimi je sodeloval, so mu pomagali pri oblikovanju glasbene osebnosti in zdaj Dan Zhu že velja za prekaljenega glasbenika. Soproga Polona Kuret je tudi violinistka in oba umetnost izjemno spoštujeta. Dejaven je tudi na področju ekologije in naravovarstva. Z Danom Zhujem smo se pogovarjali o njegovem delu, glasbenih začetkih in zanimanjih, zaupal pa nam je tudi, zakaj mu je Slovenija tako všeč. Poslušaj.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji ima čebelarstvo bogato in dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da je pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, prišla prav iz Čebelarske zveze Slovenije.
Pred mikrofon smo povabili predsednika Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica. Aleksander Primc nam je zaupal, da čebelarji letos pričakujejo dobro letino, čeprav na Bistriškem zaradi spomladanske pozebe akacijevega medu letos ne bo.
V bistriškem Čebelarskem društvu Anton Žnideršič, ki šteje več kot sto čebelarjev, zadnja leta opažajo, da se za čebelarjenje zanima vse več mladih. Ti so v čebelarstvu prepoznali neko dodano vrednost. Veliko se tudi izobražujejo in so tudi sicer okoljsko ozaveščeni.
Odkar sodelujejo v projektu Medvedu prijazno, ki so ga na Zavodu za gozdove Slovenije razvili v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, in uporabljajo električno zaščitno opremo, čebelarji tudi nimajo več težav s škodo zaradi napadov medveda. Čebelarjenje v sožitju z medvedom je na tem območju nujno, še poudarja Primc. Več v prispevku.