Bločan Leopold Mišič, poznan kot Polde, je vrelec starodavnega znanja o zgodovini bloškega smučanja in bloških tekov, pa tudi zbiratelj starin. Brez njega ne mine skoraj nobena prireditev na Blokah, v turističnem in športnem društvu Bloke pa skrbi za stike z javnostjo. Je ključni akter pri organizaciji dogodkov, kot so Bloški teki in Krpanov pohod, na prireditvah pa se suvereno predstavi tudi v vlogi mešetarja, starega smučarja ali cesarja.

Polde Mišič velja tudi za idejnega očeta znamenitega Mihaelovega sejma in neguje tradicijo starosvetnega smučanja s posebno opremo, tehniko in oldtajmerskimi prikazi. Kaj pomenijo steptana smučišča, kako zbirati starine in kako premagati stres, nam je zaupal v današnjem nedeljskem klepetu. Poslušaj. 

9. maja 1909 je Postojna pridobila mestne pravice. Cesar Franc Jožef prvi je trg Postojno z diplomo povzdignil v mesto, ki je s tem postala najmlajši član družine 33 starih slovenskih mest, ki so nastala v časih avstrijskega in avstro-ogrskega cesarstva.

S cesarskim odlokom, ki je danes dopolnil 111 let in ga še vedno hranijo v Notranjskem muzeju, je bil mestu podeljen tudi grb, ki ga uvrščamo med tako imenovane povedne grbe, saj s podobo orla razlaga ime mesta .

Po dveh letih je predsedovanje v Klubu študentov občin Postojna in Pivka zaključil Miha Inocente, ta vloga pa bo od letos dalje pripadala Benjaminu Agiču. Letošnji izbor je zaradi razmer potekal v digitalni obliki.

Z novim predsednikom smo poklepetali v mladinski oddaji “Mladi mladim”, v kateri nam je zaupal načrte in želje kluba v letošnjem letu.

Poslušaj!

Med prvimi muzeji, ki so spet odprli vrata, je bil Park vojaške zgodovine. Prvega maja so od olajšanja zavzdihnili zaposleni in prijatelji pivškega muzeja. Obiskovalci so bili dan, dva previdni, nato pa so se sprostili. V parku jih je vse več in povpraševanja je bilo pred tem koncem tedna spet že veliko, je vesel strokovni vodja parka Boštjan Kurent. 

Kot kaže, letos večjih dogodkov, tudi festivalov, ne bo, zato se bodo osredotočili na individualne obiskovalce in upajo, da kmalu tudi na organizirane agencijske obiske skupin. Zaenkrat računajo na slovenske goste. Boštjan Kurent ob tem poudarja, da je za turistični sektor ključnega pomena, da z delom začnejo še ostali ponudniki, zlasti gostinci. Prepričan je, da del sezone še lahko rešijo, velikega pomena pa bo razmislek o strategiji oglaševanja. Poslušaj. 

Foto: arhiv PVZ 

Danes občinski praznik praznujejo Pivčani, običajne prireditve ob prazniku zaradi epidemije ne bodo imeli. Župan je prejemnikom priznanj čestital pisno, v roko pa jim bo segel, ko bodo to dopuščale razmere. Letos je naziv častni občan pripadel Andreju Želetu, ki je svoj pečat na Pivškem pustil na več področjih. Občinsko priznanje je pripadlo Majdi Radivo, plaketa pa Dragici Kaluža, Janezu Čučku in Kegljaškemu klubu Pivka.

Občinski praznik Pivčani praznujejo v spomin na 9. maj leta 1869, ko je bil na gradu Kalec pri Zagorju politično-kulturološko zborovanje, tabor, na katerem so zavedni in napredni Slovenci izrazili zahtevo po zedinjeni Sloveniji.

Andrej Žele je bil sicer aktiven še na številnih drugih področjih. Rodil se je v narodnozavedni družini in tako je tudi sam živel in delal.  Svoje življenje in delo je posvetil razvoju občine Pivka, so zapisali v obrazložitvi. Ko je v letih pred osamosvojitvijo Slovenije vodil Krajevno skupnost Pivka, je bila v središču Pivke zgrajena stanovanjsko poslovna zgradba in dograjena osnovna šola. Speljali so vodovod od Selc do Slovenske vasi ter vodovod na Kalu. V drugi polovici osemdesetih let so napeljali 700 telefonskih priključkov, kar je takrat pomenilo modernizacijo in povezanost kraja s svetom. Izkazal se je tudi v gospodarstvu. V podjetju Javor je prestrukturiral enoto vzdrževanja v samostojno podjetje za proizvodnjo lesno-predelovalnih strojev, ki je bila steber takratnega Javorja. Nato je delo nadaljeval na programu za novo tovarno strojev, ki po lastniški tranziciji še danes deluje kot Sitor. Kot član zveze borcev je predan vrednotam NOB in zavesti, da morajo biti mejniki iz narodnoosvobodilne vojne v opomin in spomin tudi poznejšim rodovom, zato je organiziral in sodeloval pri postavitvi obeležij na Pivškem.  Kot velik ljubitelj petja in pevec pa je bil Andrej Žele pobudnik in organizator petja na Pivškem.  Med drugim je ustanovil in vodil Oktet Javor, za kar je prejel kar nekaj priznanj. Še vedno poje v moškem zboru Pivka.

Priznanje Občine Pivka je pripadlo prostovoljki Rdečega križa Majdi Radivo, ki je kot dolgoletna krvodajalka že 30 let predsednica komisije za krvodajalstvo na območnem združenju Postojna- Pivka. Kot prostovoljna bolničarka je bila članica ekipe prve pomoči iz pivške občine vse do svoje upokojitve. V letih med 1991 in 1995 je bila aktivna humanitarka, ki je pomagala pri nudenju pomoči beguncem iz Bosne in Hercegovine.  Zadnja leta je najbolj aktivna na področju dela s starejšimi, kjer opravi marsikaj, tudi kot voznica pri Sopotnikih, še posebej rada pa se druži s starejšimi in bolnimi, ki jim s svojimi obiski nudi sočutje in pogovor ter prinaša sonce v njihova osamljena življenja. Še posebej se je izkazala tudi pri zbiranju prispevkov za pomoči potrebne šolske otroke. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Kot dolgoletna predsednica in članica izvršnega odbora postojnskega Rdečega križa s svojimi izkušnjami bogati, nadgrajuje in udejanja ideje humanitarne organizacije z odličnim poznavanjem socialnih razmer na terenu in s prepoznavanjem stiske tistih pomoči potrebnih ljudi, ki si sami ne zmorejo piskati pomoči, so zapisali v obrazložitvi.

V Pivki so letos dodelili še tri občinske plakete. Eno bo prejela Dragica Kaluža, ki se je izkazala kot prostovoljka Rdečega križa in v številnih društvih. Bila je pobudnica in dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Narin, članica krajevne in pozneje vaške skupnosti, aktivna je v Kulturnem društvu Šmihel, turističnem društvu Pivka, Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in društvu Most, z zadnjih letih deluje v župnijskem pastoralnem svetu in župnijskem Karitas v Šmihelu.

Občinsko plaketo letos prejme tudi Pivčan Janez Čuček, ki se je še posebej udejstvoval kot pevec. Med drugim je pel v oktetu Javor in moškem zboru Pivka, ki mu je predsedoval dobrih 20 let. Za glasbeno udejstvovanje je prejel zlato Gallusovo priznanje. Bil je predsednik društva Brkinskih sadjarjev in aktiven tudi na političnem področju, zadnjih osem let pa je bil še posebej aktiven kot predsednik Koronarnega društva Postojna.

Kegljaški klub Pivka si je občinsko plaketo zaslužil zaradi številnih uspehov svojih članov. Samo v zadnjih petih letih so kegljači mlajših selekcij na svetovnih prvenstvih osvojili šest medalj, od tega tri zlate, na državnih prvenstvih so na zmagovalne stopničke stopili 35-krat, šestkrat na najvišjo. Veterani so osvojili osem medalj, od tega štiri zlate. Člani tekmujejo v državnih ligah z dvema  ekipama in sicer v 1. b in 3. ligi, članice pa v 1. b ligi, kjer pa so si že zagotovile naslov prvaka in bodo igrale v najelitnejši ligi.