Tudi Postojnska godba 1808 je morala leto zaključiti brez tradicionalnega božično-novoletnega koncerta. Namesto njega so za svoje poslušalce na dan samostojnosti in enotnosti pripravili posnetek lanskega dogodka.
Postojnska godba 1808 sodi med najstarejše pihalne orkestre na Slovenskem. V več kot dvesto letih je postala nepogrešljiv del kulturnega življenja v Postojni in okolici. Poslušaj.
Tako je bilo lansko leto.
Foto: arhiv pihalnega orkestra
Zdravljenje z rožicami oziroma različnimi cvetnimi esencami je neagresivna metoda, s katero si lahko pomagamo pri različnih težavah, tako telesnih kot duševnih. Zelo dobre izkušnje z njimi ima tudi naturopatinja Anja Sterle iz Sežane.
Cvetne esence so nam lahko v pomoč tudi v zdajšnji, negotovi in tesnobe polni situaciji.
Tako kot novoletni koncert na Dunaju ali vzpon na Kršičevec na Jurščah, je na našem radio že tradicija, da nam ob novem letu voščijo župani iz primorsko-notranjske regije in Logatca, ki sicer sodi v osrednjeslovensko statistično regijo.
V naši regiji nas na velikem območju živi malo. Primorsko-notranjska statistična regija je v 2018, iz katerega so zadnji podatki,. prispevala k celotnemu prebivalstvu Slovenije najnižji delež prebivalcev, 3 %. Tudi gostota naseljenosti je bila tukaj najmanjša: na enem kvadratnem kilometru je živelo povprečno 36 oseb. ŠE nekje izstopamo. Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2018 v tej regiji najvišja, 70-odstotna. Tudi danes ste nekateri poslušalci na delu, naj vam mine hitro, drugi pa bomo voščilom županov prisluhnili v sladkem brezdelju. Poslušaj.
Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica
Kaj se je največkrat slišalo na Radiu 94 v letu 2020? Kdo je zmagovalec med domačimi, kdo med tujimi in kdo med lokalnimi glasbenimi izvajalci? Za ogled klikni tukaj
Potres, ki je v torek prizadel del Hrvaške, je podrl tudi velik del pročelja dvorca Haasberg v Planini. Tako počasi izgineva ena najreprezentativnejših baročnih profanih arhitektur na Slovenskem, po mnenju mnogih tudi v srednjeevropskem prostoru.
Leta 1974 so bile ruševine opredeljene kot spomenik najvišje kategorije in še leta 1976 je bila stroka prepričana, da je dvorec mogoče rešiti pred propadom. Leta 1999 pa je bil dvorec furlanskega arhitekta Carla Martinuzzija s tega seznama izbrisan. Kamnoseški elementi so začenjali izginjati že nekaj let prej. Prva pa je izginila grobna kapela v bližini, podrli so jo leta 1966. Tudi grajskih pristav s konjušnico ni več, leta 1961 je bil porušen stolpič, 1980. so zaradi snemanja filma zažgali notranjščino, zadnji zid je padel 17 let kasneje.
Dvorec so po letu 1614 dali zgraditi knezi Eggenbergi, okoli 100 let kasneje ga je kupila plemiška rodbina Cobenzel, leta 1846 pa knezi Windischgraetzi, zadnji plemiški lastniki gradu. Dvorec so marca 1944 požgali partizani. Lastnica ruševin je Občina Postojna, ki je Haasberg leta tudi razglasila za spomenik lokalnega pomena. Družina Windischgraetz v denacionalizacijskem postopku ni bila uspešna, saj leta 1945 ni imela jugoslovanskega državljanstva.
Foto: Fb profil Občine Postojna in wWikipedia
