Tudi policisti PU Koper nadzor nad spoštovanjem odloka o zajezitvi širjenja koronavirusa opravljajo ob svojem rednem delu. Nadzori so vsakodnevni, kršitev pa ni veliko, pravi Anita Leskovec in omenja le nekaj primerov, ko so izdali globe občanom brez zaščitnih mask, zaradi prehajanja občinskih meja  brez razloga ali kršitve omejitve gibanja ponoči.

V času omejitev je  kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru in prometnih nesreč manj, zato so kljub kadrovskim težavam policisti kos dodatnim nalogam, še pravi predstavnica za odnose z javnostmi na PU Koper. Poslušaj. 

Občini Postojna in Pivka sta leta 2014 podpisali pogodbo, da pristopata k ljubljanskemu regijskemu centru za ravnanje z odpadki, smeti pa v Ljubljano nista vozili. Občini sta vložili tožbo proti Mestni občini Ljubljana, češ, da je šlo le za pismo o nameri, a je višje sodišče zavrnilo tudi njuno pritožbo in odločilo, da morata smeri na obdelavo in odlaganje voziti v Ljubljano. Ves ta čas je podjetje Volk Snaga občinama pošiljajo račune.

Občini Postojna je Snaga izstavila za skoraj 1,5 milijona  računov, Občini Pivka pa okoli 250.000 evrov. Občinski svet v Postojni  je v ponedeljek na izredni seji potrdil izvensodno poravnavo. Občina Postojna mora do 15. decembra poplačati 420 tisoč evrov. Župan Igor Marentič je povedal, da je občina denar zbrala iz prerazporeditev. V Pivki odločitve, kako poravnati dolg,  še niso sprejeli. Župan Robert Smrdelj meni, da bo treba po podobni poti, kot jo je ubrala Postojna. Poslušaj. 

Okužbe z novim koronavirusom se v regiji še naprej širijo. Največ, 21 okužb, so včeraj potrdili v Občini Postojna, kjer so našteli 101  aktivno okužbo, 19 okužb so potrdili na Bistriškem, v občini imajo tako kar 133 aktivnih okužb, 17 novih okužb so potrdili v Cerknici, aktivnih okužb v tej občin je 58. S tremi novimi ima Občina Pivka 29 aktivnih okužb, 11 jih je v Loški dolini, kjer sta novi dve, na Blokah imajo 5 aktivnih okužb, nobene nove. Poglejmo še Logatec; tam so v sredo potrdili 12 novih okužb, skupaj je aktivnih 93.  

Pojavnost okužbe v zadnjih 14 dneh  je še vedno najvišja v gorenjski statističnni regiji,  in sicer 1527 na 100.000 prebivalcev, primorsko notranjska regija je s 587 okužbami na 10. mestu med 12 regijami. Kaj te številke pomenijo, ob dejstvu, da imamo v regiji umrlega bolnika s covidom-19, smo vprašali regijskega poveljnika civilne zaščite Sandija Curka. Poslušaj. 

Danes mineva 100 let od podpisa Rapalske pogodbe. Park vojaške zgodovine je že včeraj z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pripravil spletni strokovni posvet »Stoletnica Rapalske pogodbe«. Podpis Rapalske pogodbe predstavlja enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, saj je z določitvijo meje med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo slednji pripadla kar tretjina slovenskega nacionalnega ozemlja in od matice odtrgala kar četrtino Slovencev.

 Udeležence strokovnega posveta je najprej pozdravil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Nagovor predsednika drugega doma slovenskega parlamenta je nekoliko ublažil dejstvo, da za razliko od stoletnic požiga Narodnega doma v juliju in koroškega plebiscita v oktobru letos stoletnica podpisa Rapalske pogodbe ni doživela nobenega vidnejšega obeleževanja na nacionalni ravni, so sporočili iz Parka. 

Pozdravom organizatorjev posveta sta sledili predavanji. Sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru prof. dr. Andrej Rahten je v predavanju z naslovom »Slovenci in versajski sistem« osvetlil potek pariške mirovne konference leta 1919 in boj za meje nove južnoslovanske države. Prof. dr. Gorazd Bajc s Filozofske fakultete v Mariboru pa je s predavanjem »Rapalska pogodba – pogled zgodovinarja« razložil vprašanje slovenske zahodne meje po koncu 1. svetovne vojne in pogajanja v mestu Rapallo.

Strokovni posvet, katerega posnetek je dostopen na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine (https://youtu.be/guueuJN05As), je moderiral zgodovinar dr. Renato Podbersič. 

Oktobra je minilo deset let, odkar je po skoraj šestih desetletjih na Rakeku zaživela krajevna knjižnica. Deluje kot enota Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, od leta 2017 nosi ime po pisatelju Ivanu Matičiču, rojenemu v bližnjem Ivanjem selu. Podatki o članstvu, izposoji in obiskanosti dogodkov govorijo, da je kraj knjižnico potreboval in da je knjižnična enota velika pridobitev Krajevne skupnosti Rakek. 

Vodja enote Nevena Savić je povedala, da so prvo leto pripravili okoli 30 dogodkov za otroke in odrasle, lani pa že kar 94. V času pred epidemiološkimi omejitvami so imeli na Rakeku mesečno po dve prireditvi za otroke in dve za odrasle. Poudarja, da na številnih dogodkih vzgajajo mlade bralce in podpirajo domača društva. Še posebej izpostavlja projekt, ki pomembno prispevka k identiteti kraja. Gre za Večere z znanimi krajani, v katerih sodeluje  z Društvom upokojencev Rakek. Dobro delo se pozna tudi pri rasti števila članov, enota jih ima skoraj 700! Poslušaj. 

Vodja knjižnične enote Nevena Savić  na večeru družine Ivana Matičiča, pisatelja, po kateremu je poimenovala knjižnica na Rakeku. 

Dobro obiskana predstavitev knjige Miroslava Juvančiča o čebelarskem društvu na Rakeku. 

 Pročelje in notranjost knjižnice. 

Foto: Ljubo Vukelič za Občino Cerknica in arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča.