Kdor seje, ta žanje: šolski vrtovi na Notranjskem  ne naslov razstave, ki jo je leta 2018  postavil Notranjski muzej.  Prinesla je  pregled šolskih vrtov na Notranjskem v različnih obdobjih.

Muzej je k sodelovanju povabil tudi šole iz regije. Zdaj je razstava s poudarkom na vrtu, ki je nekoč obdajal šolo na Uncu, na ogled v matični šoli na Rakeku. Žal je ni mogoče obiskati, bo pa na spletu. Poslušaj. 

Foto: Sandra Palcich, OŠ Jožeta Krajca Rakek 

PUM-O (Projektno učenje mlajših odraslih) je pomemben program za mlade, ki se soočajo s težavami pri izobraževanju in zaposlovanju. V regiji ga izvaja Zavod Znanje oziroma njegova enota Ljudska univerza Postojna.

Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let. Udeleženci so predvsem tisti mladi, ki niso uspešno zaključili izobraževanja ali iščejo svojo prvo zaposlitev.  V program, ki traja deset mesecev, je trenutno vključenih 15 uporabnikov. Ker Projektno učenje mlajših odraslih financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, je za udeležence brezplačno. Program, je povedal organizator izobraževanja odraslih Peter Vidmar, so izvajali tudi v času epidemije. Poslušaj. 

Posvetili smo se starodavnemu športu, ki v sebi skriva tudi veliko duhovnosti. Seveda govorimo o karateju – vzhodnoazijski borilni veščini, ki se je proti koncu 19. stoletja razvila na japonskem otočju Okinava. Pred mikrofon smo povabili dobrega poznavalca karateja, dolgoletnega vodjo in enega od ustanoviteljev Karate kluba Oldersi Ilirska Bistrica Fidela Vergana, ki nam je predstavil temelje tega starodavnega športa.

 lirskobistriški Karate klub Oldersi, ki deluje od leta 2003, trenutno šteje 40 članov. Žal je strah pred morebitnimi okužbami z novim koronavirusom tudi njihove vrste zmanjšal kar za tretjino. Sicer pa v klub vpisujejo tako odrasle kot otroke od 6. leta dalje, zelo dobre izkušnje pa imajo tudi z vadbo otrok s posebnimi potrebami. Karate namreč skozi dolgotrajno vadbo vpliva na celostni razvoj človeka. Poslušaj. 

Foto: arhiv kluba 

V Sloveniji se z zborovsko glasbo ukvarja več kot 100 tisoč ljudi. Večina že spomladi ni mogla več zapeti javnosti na pevskih revijah, nova pevska sezona pa zaenkrat odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Trenutne razmere niso pisane na kožo pevskih sestavom, razmišlja tudi predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo.

“Zbor res obstaja zase, a obstaja tudi zato, da podaja svojo glasbo občinstvu. Ustvarjanje je skupno,” razlaga akademska glasbenica, profesorica solo petja in pevka, ki je tudi  zborovodkinja. Po njenim vodstvom že od začetka poje Ženska pevka skupina Kalina, lansko leto pa je prevzela še vodenje Moškega pevskega zbora Dragotin Kette, ki na Ilirskobistriškem prepeva že več kot 70 let.

Prvo revijo Zveze primorskih pevskih zborov Primorska poje pod njenim vodstvom so spomladi zaradi epidemije prekinili po nekaj koncertih. Vseh 220 zborov je zveza zato pozvala, naj se posnamejo. Posnetke bodo predvajali na spletu. Za prihodnjo revijo imajo dva načrta, z dvema datumoma in olajšavo za sestave, ki se lani niso mogli pokazati javnosti. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Janje Konestabo