V okviru projekta KRAS.RE.VITA so junija opravili redno štetje netopirjev v treh projektno obravnavanih cerkvah ob Planinskem polju. To so cerkve svete Marjete v Planini, svetega Mihaela na Jakovici in svetega Luke v Grčarevcu.

 Letos so na podstrehi zvonika v Dolnji Planini zasledili 570 odraslih navadnih netopirjev, 41 mladičev in tudi enega samca druge vrste – dolgonogega netopirja. Štetje so nadaljevali na Jakovici, kjer je prisotna kolonija malih podkovnjakov. Tokrat so tam zasledili 13 osebkov. 45 osebkov malih podkovnjakov pa šteje kolonija v Grčarevcu.  Projektne aktivnosti bodo dolgoročno zastavile ugodne pogoje za kolonije netopirjev v vseh treh cerkvah. Kot je povedala koordinatorka projekta iz Notranjskega muzeja Postojna Nina Doles, v projektu odlično sodelujejo s skrbniki sakralnih objektov, z  njimi so se veliko pogovarjali o skrbi za omenjene kolonije netopirjev ter čiščenju njihovih kotišč oziroma zatočišč tudi v prihodnje. Poslušaj. 

Foto: Nina Doles 

 Baritonista Jureta Počkaja bomo ta teden končno videli tudi na domačih odrih, saj bo jutri zapel na Titovem trgu v Postojni, v petek pa še na gradu Prem. spremljevalno zasedbo Pozabljeni orkester pa večinoma sestavljajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden, v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Obljublja, da bo posegel v zakladnico najbolj prepoznavnih opernih, napolitanskih in zimzelenih slovenskih napevov, v izboru glasbe ne bo pozabil na 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Jure Počkaj je s poletno sezono zelo zadovoljen, saj je sodeluje z Mednarodno operno akademijo iz Svetega Križa pri Trstu. “To je noro,” pravi, ko gleda zgoščene programe pevcev. Organizatorji so zaradi negotove prihodnosti, zelo strnili koncertne datume. Poslušaj. 

Društvo upokojencev Pivka je letos četrtič organiziralo bralno značko za vse upokojence v občini. Ponovno je zaključek bralne sezone krojila epidemija in spet se je izkazalo, da je v času izolacije knjiga marsikomu postala najboljša prijateljica.

Društvo zbira bralne predloge za knjige, zato vabi vse, ki radi berete, da mu pomagate soustvarjati bralni seznam. Jeseni bodo začeli z novo sezono Krpanove bralne značke, ki bo posebna. Zaključili jo bodo v jubilejnem letu, saj bo društvo upokojencev Pivka praznovalo sedemdeseti rojstni dan. Poslušaj. 

450 delavcev turških podizvajalskih podjetij, ki bodo delali na trasi drugega tira Divača-Koper, bodo nastanili v kampusu v Orehku pri Postojni. Na zemljišču, kjer stojijo opuščeni hlevi nekdanje zadruge, so dela že stekla, saj objekte rušijo. Kampus bo zgrajen jeseni.

Najbližjih sosedov iz sosedov iz Orehka oziroma tamkajšnje krajevne skupnost ne moti. Območje, kjer bodo živeli turški delavci, je v lasti podjetja Korle. Direktor Janez Skubic gradnjo drugega tira in prisotnost turških izvajalcev vidi tudi kot priložnost za zaslužek domačinov. Turški gradbinec Yapi Merkezi bo zaposloval tudi domač kader, stanovalci v kampusu pa bodo po drugi strani potrebovali dobavitelje različnih dobrin. Poslušaj. 

Raziskovalec rodbine Vilhar, pisatelj in poznavalec zgodovine in naše regije, Pivčan Matjaž Vilhar, je daljni sorodnik znamenitega narodnega buditelja in pesnika Miroslava Vilharja, avtorja ponarodele pesmi Lipa zelenela je, ki je dosegla celo mednarodno slavo. Matjaž rad organizira tudi prostovoljne akcije in je prejemnik srebrne plakete predsedstva združenja borcev za vrednote NOB. Nekdaj je vodil trško skupnost Pivka, raziskoval pokopališča na različnih lokacijah od Velikega Otoka, Pivke, Knežaka, Postojne in drugje, aktiven pa je tudi na kulturnem področju.

Raziskovanje je prava pustolovščina. Matjaž je moral raziskati rodovnike prejšnjih generacij, ponekod pa je bil primoran podatke celo dopolniti, saj sta od prej obstajala dva rodovnika Vilharjev na Pivškem. Pri raziskovanju in pisanju mu je pomagala tudi sestra Marjeta. Matjaž pravi, da so bili njegovi predniki izvor modrosti in moči, saj so bili slikarji, pesniki, pisatelji, kovači in skladatelji. Matjaža navdihuje tudi družina in vnuk Mark, ki že kaže zanimanje za zgodovino in preteklost. Več v prispevku.

Fotografiji: osebni arhiv Matjaža Vilharja in Marjete Marinčič, delo.si