Slovenske splošne knjižnice delujejo drugače, kot smo vajeni in drugače, kot si želimo. Kljub nekaterim omejitvam se za zidovi knjižnic veliko dogaja. Vanje prihaja sveže gradivo, ustanove pa na različne načine skrbijo za stik z uporabniki.

Polona Škodič iz Knjižnice Bena Zupančiča Postojna nas spominja, da je v tem času omejeno gibanje med policami. Gradivo je možno naročiti preko sistema Cobiss – servisa Moja knjižnica, po elektronski pošti ali telefonu. Osrednja knjižnica v Postojni in enota v Pivki delujeta po skrajšanem urniku, potujoča knjižnica pa po občinah Postojna in Pivka vozi po ustaljenem urniku, v bibliobus pa ne moremo vstopiti.  Zaprta je tudi čitalnica, v izposojo na dom pa si lahko naročimo celo časopise.  Knjižnica misli tudi na ranljive skupine uporabnikov, kako jim olajšati izposojo, se bodo zaposleni odločili v naslednjih dneh. 20. novembra smo v Sloveniji obeležili Dan splošnih knjižnic. Knjižnica iz Postojne na ta dan brezplačno vpisuje in podarja odpisane knjige. Tega letos ni mogla, obljublja pa, da bo akcijo izpeljala spomladi.  Še več v prispevku. 

26 dijakov, ki na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna (SGLŠ) obiskujejo program Zdravstvena nega in dva mentorja že dobre tri tedne pomagajo v domovih za starejše občane v regiji in okolici. Da ponudijo pomoč, so se odločili, ko se  je kriza slovenskega zdravstva začela kazati v primanjkljaju in izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi.

Mentor Dragan Babuder je stopil v stik z Občinskim štabom Civilne zaščite Občine Postojna, ki ima dober vpogled  v položaj na terenu. Idejo so vpletene strani dobro sprejele.  Dijaki 4. letnika so se začetne treme hitro znebili. V letošnjem šolskem letu bodo tako dobili tudi veliko praktičnega znanja in nadomestili lansko virtualno prakso. Poslušaj. 

Foto: arhiv šole 

Slovensko društvo Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Prizadevajo si, da bi – tako kot rojstvo – tudi smrt postala naravni element živega, s tem pa bi postal naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Društvo je v Pivki prisotno že več let. Leta 2017 so v tem kraju prvič odprli pisarno za področje regije, ki je delovala slabi dve leti. Leta 2020 je društvo delovanje razširilo in od  februarja do sredine  junija pripravilo delavnice, ki se jih je udeležilo deset bodočih prostovoljcev.

Srečevati se niso mogli le v času prvič razglašene epidemije. Občina Pivka pa  je novembra  Odboru Društva Hospic za primorsko-notranjsko regijo v Krpanovem domu brezplačno zagotovila prostor in opremo, so sporočili iz občine.  Društvo Hospic pa pojasnjuje, da so območni odbori   organizacijske enote društva (podružnice), ki sledijo viziji in poslanstvu društva. S pomočjo zaposlenih strokovnih delavcev in prostovoljcev ter v okviru lastnih timov v povezavi z drugimi inštitucijami izvajajo dejavnosti vseh petih programov društva: s podporo usposobljenih prostovoljcev spremljajo bolnike na domovih, so v oporo svojcem tudi po izgubi bližnje osebe v procesu žalovanja, v interesu javnosti predstavljajo poslanstvo slovenskega hospica. Z organizacijo številnih predavanj in javnih dogodkov osveščajo slovensko družbo o temah minljivosti, staranja, smrti ter žalovanja v slovenski družbi.

 Primorsko-notranjski odbor je dosegljiv na elektronskem naslovu:   primorskonotranjska@hospic.si ali na telefonski številki 051/618-261.

Foto: Občina Pivka 

Na kraških vodotokih, v bližini izvirov, se jeseni rada pojavlja pena. Letos je dolgo vztrajala na Malenščici, v neposredni bližini zajetja Malni, iz katerega podjetje Kovod s pitno vodo oskrbuje občini Postojna in Pivka.

V javnem podjetju so se odločili, da pridejo jesenskim penam do dna. Končne analize bodo znane konec tega tedna, že zdaj pa je jasno, da gre za naravni pojav. Vsa zaključna poročila z mnenji strokovne službe bodo tudi na vpogled. Največja “osumljenca” sta padavine in odmrlo rastlinje. Več v prispevku.