Direkcija Republike Slovenije za vode je v začetku meseca izvedla uvedbo v delo za projekt gradnje zadrževalnika na Črnem potoku, s čimer se uradno začenja izvajanje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Logatca. Projekt v vrednosti skoraj 2,5 milijona evrov financira Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornosti. Zaključek del je predviden do 30. junija 2026.

Namen projekta je čim bolj zmanjšati pretoke visokih voda na Črnem potoku in posledično na reki Logaščici. S tem se bo bistveno izboljšala poplavna varnost naselij Strmca, Gorenja vas in Gorenji Logatec, zmanjšan dotok na sotočju z Reko pa bo omogočil tudi znižanje visokih voda Logaščice. Tako bodo razbremenil požiralnik Jačka v Gorenjem Logatcu, kjer so v dolini potoka nekatera urbanizirana območja izpostavljena poplavam, so zapisali v sporočilu za javnost. Investicija je del širših prizadevanj za celovito reševanje poplavne ogroženosti in vključuje ureditev sistemov za zadrževanje visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev in zaščito razlivnih površin pred urbanizacijo, nadzor vodostajev akumulacij in zagotavljanje dogovorjenih pretokov na mejnih profilih.

Poseben poudarek bodo dali na naravi temelječim rešitvam, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju voda in odpornosti na podnebne spremembe. Gradbena bosta izvajali  na javnem razpisu izbrani podjetji Trgograd in CVP.

Fotografija je simbolična. 

Pretekli vikend so se člani Mažoretnega twirling in plesnega kluba Mace Cerknica in twirling kluba Logaških mažoret udeležili 24. odprtega državnega prvenstva mažoretne in twirling zveze Slovenije v Podčetrtku. Tako cerkniški kot logaški plesalci  so se dobro odrezali in dosegli lepe rezultate.

Predstavnik cerkniškega kluba Tim Udovič in predstavnica logaškega kluba Sara Pečkaj sta nam povedala, da sta se kluba na preteklem tekmovanju ponovno združila v kategoriji Artistic Group. Poleg Cerkničanov in Logatčanov v skupini sodelujejo tudi člani iz Prvačine in Lenarta. Plesalce letos čaka še tekmovanje na evropskem prvenstvu v Španiji, v mesecu avgustu pa tekmovanje Nations Cup.

Danes ob 19. uri bo v enoti knjižnice na Rakeku predavanje o Kamnitem krogu v Rakovem Škocjanu. Njegov pomen bosta po desetletju raziskovanja predstavila Boris Perko in Mitja Fajdiga, ki je povedal, da si Turistično društvo Rakek že dolgo prizadeva za njegovo obnovo.

O kamnitem krogu je poizvedoval že profesor Pavel Kunaver, ki je Rakov Škocjan prvič obiskal že leta 1918 in kasneje s šolarji redno vračal. Kamniti krog je fotografiral in v reviji Proteus leta 1970 zapisal, da je v resnici šlo za skalnati oval, sestavljen iz sedmero obodnih skal in dveh v sredini. Sestavek je naslovil z Devet čudnih skal v Rakovem Škocjanu. O usodi skal pa je v reviji kritično zapisal svoj pogled. Več lahko slišite v prispevku.

Foto: TD Rakek

Ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev je primorsko-notranjska regija včeraj v Postojni gostila regijski dogodek Mladinsko delo in mladi v občini, posvečen mladinskemu delu in predstavitvi priložnosti programov Erasmus+ Mladina ter Evropske solidarnostne enote (ESE).

Kot so ob tem sporočili, se je v evropske programe na področju mladine v prvi polovici tega programskega obdobja (2021–2024) prijavilo osem organizacij iz primorsko-notranjske regije, med katerimi jih je bilo na razpisih uspešnih pet. Organizacije pa so v tem programskem obdobju prijavile 36 in imele sprejetih 18 projektov v ukrepih mladinskih izmenjav, mobilnostih mladinskih delavcev, manjših partnerstvih, prostovoljskih projektih in solidarnostnih projektih. Uspešnost prijave projektov organizacij iz Primorsko-notranjske regije  je 50-odstotna, kar je nekoliko nad povprečno slovensko uspešnostjo prijave v programih v enakem obdobju.

Na dogodku, ki so ga pripravili Zavod za razvoj mobilnosti mladih Movit, Urad RS za mladino ter mreža 58 mladinskih centrov MaMa, so poudarili ključno vlogo mladih prostovoljcev kot nosilcev sprememb, pomen lokalnih skupnosti in lokalnih odločevalcev pri podpori mladinskemu delu ter pomen mladinskega dela kot temelja za osebnostni razvoj, aktivno državljanstvo in solidarnostno delovanje mladih. Dobri praksi sta na dogodku predstavili Osnovna šola Prestranek in Mladinski center Idrija.

Mladinsko delo poleg formalnega izobraževanja nudi priložnosti za pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, samozavesti in veščin, potrebnih za aktivno vključevanje v družbo. Sodelovanje v organizacijah za mlade in mladinskih organizacijah mladim omogoča, da razvijajo kritično mišljenje, odgovornost, empatijo in pripravljenost za skupinsko delovanje. Takšna vključenost ne koristi le posameznikom, temveč krepi tudi vezi v lokalnih skupnostih, v katerih zmanjšuje predsodke, krepi medgeneracijsko razumevanje in ustvarja mostove med različnimi skupinami v skupnosti. Pri tem so pomembni tudi prostori, ki jih ustvarjajo organizacije mladinskega sektorja. 

Foto: mreža MaMa

Dan Zemlje, 22. april, bo letos zaznamovalo geslo »Naša moč, naš planet«. Posebno moč našemu planetu dajejo gozdovi, saj pomembno prispevajo k ohranjanju ugodnega podnebja za celoten živi svet, varujejo vode in rodovitno zemljo, ob skrbnem trajnostnem gospodarjenju predstavljajo obnovljivi vir lesa in drugih dobrobiti ter nam, ljudem, na sprehodih skoznje vračajo življenjsko energijo in moč, so ob tem zapisali na Zavodu za gozdove Slovenije.

Zavod bo na ta dan pripravil tradicionalni dan odprtih vrat gozdnih učnih poti. Potekal bo na 14 gozdnih učnih poteh v Sloveniji. Na postojnskem gozdnogospodarskem območju gozdarji v torek, 22. aprila, ob 9. uri vabijo na mašunsko gozdno učno pot. Obiskovalci si bodo v torek lahko ogledali tudi razstavo »Velike zveri in njihovi gozdovi« v Gozdni hiši Mašun, je povedala mag. Špela Koblar Habič in pozvala k prijavi, da bo vodenje lažje in izkušnja lepša. Poslušaj.