Ministrica za šolstvo Simona Kustec si je včeraj ogledala namestitveni center v Logatcu, kjer je zatočišče našlo več deset ukrajinskih beguncev. Z ravnatelji treh tamkajšnjih osnovnih šol in vrtca se je pogovarjala o tem, kako poskrbeti za begunske otroke. Šoloobveznih otrok je v Logatcu trenutno skoraj 90, drugod po Sloveniji pa še 50.

Kot je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica, je v namestitvenem centru v Logatcu trenutno 87 šoloobveznih otrok iz Ukrajine, ki bi jih radi vključili v tri osnovne šole, dveh v Logatcu in ene v Rovtah. Veliko je osmošolcev, kar za cel razred.

“Naša temeljna dolžnost je poskrbeti za njihovo dobro, kar pomeni tudi za njihov vzgojno-izobraževalni proces,” je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica. Kot je pojasnila, so šole prejšnji teden dobile prve usmeritve, kako vstopiti v proces vključevanja, všolanja teh otrok v slovenske šole.

“Sistem bo predvsem za organizacijo šol  zahteven zalogaj, vendar pa so pretekle izkušnje, razumevanje in pripravljenost na začetek tega procesa velike s strani ravnateljev in tudi zaposlenih. Moramo pa pristopiti na ustrezen način do otrok in njihovih mater in jih postopoma začeti vpeljevati v sam sistem in potem tudi naprej v izobraževanje,” je še dejala ministrica.

Tako ministrica kot tudi ravnateljica logaških OŠ 8. talcev Karmen Cunder in ravnatelj OŠ Tabor Jure Kramar so poudarili, da je pomembno, da otroci pridejo v šole kot prostor izobraževanja. Na kakšen način naj se vpeljejo, pa bo povedala strokovna presoja.

Pomembno je, da matere ali skrbniki ukrajinskih otrok zaprosijo za formalni status beguncev, saj je to predpogoj, da lahko postanejo del uradnega izobraževalnega sistema.

“Dokler pravni status ni urejen, bomo bazirali na čustveni vključitvi otrok. Ponudili jim bomo možnost obiskovanja razširjenega programa, kot so podaljšano bivanje in dejavnosti, mogoče organiziramo kak tabor, da jim odvzamemo misel na vojno,” je povedal Kramar. Sam je prepričan, da ukrajinski otroci še niso čustveno pripravljeni vstopiti v naš šolski sistem.

Ukrajinski otroci si želijo le, da bi lahko odšli čim prej nazaj domov, zato je pomembno, da obdržijo stik s svojim šolskim sistemom, je menila Cundrova. Prepričana je, da otroci potrebujejo tako šolanje v domačem jeziku kot tudi druženje z vrstniki izven nastanitvenega centra. Zato bi morali organizacijo pouka na daljavo iz Ukrajine po njenem prepričanju urediti v šolskih prostorih in ne v nastanitvenem centru.

Povedala je še, da je integracija otrok sicer hitra. Traja morda nekaj tednov, da se dovolj dobro naučijo slovenskega jezika in tako lahko sledijo pouku, pa traja tri leta.

V drugih slovenskih krajih je trenutno v osnovne šole po besedah ministrice vključenih oziroma v procesu všolanja 50 begunskih otrok iz Ukrajine. Ministrstvo je v stiku s posameznimi šolami in proces zelo dobro poteka, je povedala.

Sicer pa bodo danes o šolanju ukrajinskih otrok govorili tudi na izrednem srečanju ministrov za izobraževanje Evropske unije.

vir: STA

Danes ob 17. uri bo na Blokah potekala delavnica Podjetništvo na podeželju. Delavnico organizirajo Regionalna razvojna agencija Zeleni kras skupaj z Občino Bloke, Občino Cerknica in Občino Loška dolina, in sicer v  okviru projekta S čebelami do znanja.

Kot je povedala  vodja delavnice, mag. Zdenka Žakelj iz RRA Zeleni Kras, bodo udeležence med drugim seznanili s priložnostmi na podeželju in poslovnimi priložnostmi

Kolesarskega pasu na cesti ne moremo in ne smemo enačiti z načrtovanimi kolesarskimi potmi, pravijo na postojnski Občini, kjer so z nenapovedanimi prometnimi spremembami na Jamski in cesti iz Postojne proti Velikem Otoku naredili precej zmede. Razburjenje voznikov je upravičeno, priznavajo in obljubljajo, da bodo še enkrat pretehtali odločitev o omejitvi hitrosti na 30 km na uro.

Kot pojasnjuje pomočnik načelnika na Policijski postaji Postojna, Miran Korošec, zadolžen za področje prometa, sicer o ureditvi lokalnih cest v skladu z zakoni in pravilniki odloča občina sama.

Grad Prem je eden starejših v Sloveniji, saj je po izročilih nastal na mestu nekdanje rimske utrdbe, prvič pa se v pisnih virih omenja v začetku 13. stoletja. Impozantna zgradba je danes obnovljena v slogu zadnjega lastnika Bruna Zucculina, ki jo je kupil leta 1927 in si v njej uredil poletno rezidenco.  

Trenutno je aktualnih več projektov sanacije in eden od njih je dveletna obnova, v višini nekaj več kot 51 tisoč evrov sofinancirana  z Ministrstva za kulturo. Poslušaj.

Nagrado zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je letos prejela Občina Ajdovščina, v kategoriji majhnih občin pa Solčava. Priznanje občina zdravja, ki ga je na včerajšnjem sklepnem dogodku konference Zlati kamen 2022 v Ljubljani podelil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je dobila Občina Logatec. Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika so omenjene občine lahko zgled ostalim občinam. “To razumem kot napor vodstev občin za dvig kakovosti življenja občank in občanov ter za krepitev učinkovitosti lokalne samouprave,” je dejal na podelitvi.

V letošnjem izboru Zlati kamen, katerega organizatorja sta podjetji Planet GV in SBR, so ocenjevali razvoj občin med letoma 2018 in 2022. Poleg splošnega razvoja so posebej skrbno spremljali trajnostno usmerjenost občine in vključevanje prebivalcev v odločanje. Pri oceni razvoja so podobno kot leta 2018 ocenjevali tudi raven, do katere so župani in občinski sveti v času mandata izpolnjevali svoje obljube.

Veliko nagrado zlati kamen 2022 je prejela Občina Ajdovščina. Kot izhaja iz obrazložitve, je prva sistematično uvrstila mlade v jedro razvojne strategije in uvedla participativni proračun, v njej je zaživela ena prvih energetsko povsem samooskrbnih skupnosti pri nas.

NIJZ je podelil priznanje občina zdravja. “Zagotavljanje kakovostnega življenja, skrb za družbeno povezanost, spodbujanje prostovoljstva in večje vključenosti občanov v Logatcu udejanjajo s konkretnimi in smiselno izbranimi ter usmerjenimi projekti. Logatec odlikuje tudi skrb za zdravo okolje,” med drugim piše v utemeljitvi.

“Pomembno je, da živimo zdravo, krepimo notranjega duha, se med seboj pogovarjamo in poslušamo,” pa je dodal župan Berto Menard.

vir: STA