V 20 letih so predstavili že okoli 15 različic avtocestnega odseka med Postojno in Jelšanami. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na sestanku v Pivki januarja županom občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica dejala, da bodo predvidoma marca pripravili javno razgrnitev nekaj najbolj verjetnih in mogočih tras, po preučitvi pripomb pa nato junija predstavili izbrano traso.

Avtocestni odsek naj bi gradili v več etapah in tako omogočili hitrejšo gradnjo. V Ilirski Bistrici upajo, da se bo gradnja začela pri njih, saj so od avtoceste najbolj oddaljeni. Časovnica še ni znana, tudi nova cena ne, leta 2023 je bil projekt ocenjen na 1,1 milijarde evrov brez ddv-ja. Poslušaj. 

Prikaz: Občina Pivka 

Čeprav je februar najkrajši mesec v letu, go bodo v Knjižnici Logatec dodobra zapolnili z raznolikim naborom dogodkov. Že v torek ob 19. uri bo na najprej na vrsti pogovor o knjigi “Kako pokopati mamo, ki je še živa”. Gre za psihološki roman o materinski ljubezni, medgeneracijskih travmah in iskanju sebe, ki je v zadnjem obdobju požel veliko zanimanja med bralci.
Knjižnica bo v sredo v sodelovanju s Turističnim društvom Logatec predstavila stare fotografije Logatca in okolice, bibliotekarka Urška Orešnik pa napoveduje še potopisno predavanje, novo srečanje Tihega bralnega kluba in predstavitev priljubljene knjige “Gringo Loco”. Dodajmo še, da logaška knjižnica s partnerji nadaljuje serijo predavanj o biodinamiki – ekološkem načinu pridelovanja hrane.

Vsaka občina mora imeti svojo strategijo upravljanja prometa. Ta je tudi podlaga za pridobivanje evropskih sofinancerskih sredstev. Nova celostna prometna strategija, ki jo je leta 2025 v Ilirski Bistrici sprejel občinski svet, se usmerja v izboljšanje razmer za hojo, kolesarjenje in javni prevoz. Sedemletni akcijski načrt so izdelovali več mesecev. Posebnost Občine Ilirska Bistrica sta razpršena poselitev in velikost, govorimo namreč o drugi največji občini v Sloveniji.

Prioritetni ukrepi so preureditev mestnega jedra Ilirske Bistrice, kar bo izziv za ureditev tako tekočega kot mirujočega prometa, umirjanje motornega prometa v naseljih, izdelava in izvajanje mobilnostnih načrtov za šole, ureditev železniške postaje kot osrednje mobilnostne točke in vzpostavitev zelenih koridorjev v aglomeraciji Ilirska Bistrica. Prisluhni. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica 

Drugega februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan se ljudje, organizacije in države po vsem svetu povežemo v skupnih aktivnostih ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč za ohranjanje življenja na Zemlji.

Mokrišča, zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij, namreč izginjajo izjemno hitro, s tem pa tudi prostor kulturnega spomina in znanja, ki ga prenašajo. V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja: gre za močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotne travnike, kale, mlake, soline in obalna območja. Med njimi so tri območja uvrščena na seznam Ramsarske konvencije: to so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. 19. januarja je minilo 20 let od sprejema Cerkniškega jezera v to pomembno družino. 

V Sloveniji potekajo številni projekti za ohranjanje in obnovo mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti. Na Cerkniškem jezeru je to LIFE TRŠCA, s katerim želi Notranjski regijski park izboljšati stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera, vključen pa je tudi v projekt LIFE OrnamentalIAS, ki je usmerjen v preprečevanje vplivov invazivnih okrasnih rastlin.

Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa so v zadnjih letih v regiji že zaključili projekta Kras.Re.Vita, ki je bil namenjen izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, torej na območju Notranjskega trikotnika, in Pivka.Kras.Presiha. Slednji je izboljšal stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.  Na Logaško pa je segel projekt MARJA, namenjen izboljšanju stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij.

Edo Klemenc je v oddajo Nedeljski klepet povabil dirkača Milana Bubniča iz Klenika pri Pivki. Bubničeva športna pot se je začela pred tridesetimi leti, ko je kot član SB Racing debitiral na dirki za državno prvenstvo v Grgarju. Čar dirkanja, vonj bencina in močen odmerek adrenalina so ga popolnoma zasvojili. Bubič se drugače ukvarja z izposojo dvižne mehanizacije. Nerazdružljivo ostaja povezan z lancio delto, svoj nekdanji poškodovan dirkalnik je pribil kar na steno svoje delavnice.
Lani je vknjižil že 12. naslov državnega prvaka v gorsko-hitrostnih dirkah. Kar devet naslovov je bilo zaporednih. Spomnimo, da je prireditev Radia 94 Ona ali On 2022 Športna zveza Pivka izkoristila za podelitev posebnega priznanja Milanu Bubniču. Pohvali se lahko tudi priznanji Avtomobilist leta. Bubnič sicer rad pove, da gredo zasluge za vse uspehe najprej celotni dirkaški družini. Prisluhnite pogovoru.