Rotary klub Logatec je s pomočjo Rotary kluba Ljubljana, podjetja Interenergo, članov kluba in ostalih dobrih ljudi, zasnoval in pripravil vse potrebno za postavitev 8-metrskega kostanjevega droga in gnezda za bele štorklje v bližini Kranja. Kot pravijo v Rotary klubu, skušajo vsako leto narediti nekaj dobrega za ljudi in okolje, zato so se tokrat odločili, da pomagajo belim štorkljam.

Kot je povedal  letošnji predsednik Rotary kluba Logatec, pobudnik in glavni organizator Matjaž Mravlja, gre za drugo tovrstno akcijo. Prvo gnezdo  so leta 2015 postavili na Šutnji pri Kranju, kjer štorklje niso imele gnezda. Akcija je uspela, ptice tam vsako leto zredijo mladiče.

Tokrat gre za podobno zgodbo, le da želijo z novim gnezdom opozoriti tudi na pomembnost biodiverzitete in čistega okolja. Bele štorklje namreč živijo le tam, kjer je okolje čisto.

 Drog so postavili v naselju Breg ob Savi. Gnezdo oz. železno konstrukcijo na vrhu droga so zvarili v Hotemažah pri Preddvoru. Ker gnezda ni dovoljeno postaviti kjerkoli, je Rotary klubu Logatec priskočil na pomoč strokovnjak za gnezdilnice Aleksander Pritekelj, ki ob tem opozarja, da je s tem gnezdom na Gorenjskem dosežen prag števila gnezd. Če bi bilo štorkelj več, za vse ne bi bilo dovolj hrane.

Vir: Rotary klub Logatec

Ljubiteljski astronom, matematik, fizik in član Astronomskega društva Javornik, Rok Vidmar, dobro pozna vesolje in nebesna telesa. Živi v Cerknici in ko govori o vesolju in zvezdah, ga človek lahko dolgo posluša odprtih ust. Je tudi sin znamenitega literarnega in gledališkega kritika, dramaturga, esejista in prevajalca Josipa Vidmarja ter znane operne pevke Nade Vidmar. Z znanjem vsakemu dvomljivcu pokaže, da je vedno treba na stvari gledati z več zornih kotov. Izpostavlja, da je pri mladih premalo zanimanja za astronomijo, težava pa je tudi svetlobno onesnaževanje.

Pravi, da ljudi med opazovanjem neba in vesolja najbolj prevzamejo Saturn z obroči, dvojne zvezde, galaksije in planeti. Že kot otrok se je navduševal nad astronomijo, ukvarjal se je tudi z računalništvom. Bil je predsednik Slovenske astronomske zveze, dokler je ta še delovala, sodeluje pa tudi na več mladinskih raziskovalnih taborih. Zaupal nam je tudi nekaj o širjenju vesolja in umiranju sonca. Poslušaj …

V okviru Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev deluje Kačofon. Na številko 040 322 449 lahko pokličejo vsi, ki jih zanimajo informacije o domorodnih vrstah kač, pa tudi tisti, ki ne vedo, kako ravnati, če se kača pojavi blizu njihovih domov ali celo zleze v stanovanje.

Kačofon želi tudi spremeniti v splošnem kačam nenaklonjeno javno mnenje, preprečiti njihovo ubijanje in  uničevanje njihovih domovanj. Vse vrste domorodnih kač so pri nas tudi zavarovanje. Kačofon seveda največkrat zazvoni poleti, nam je povedal prostovoljec Griša Planinc. Rad pomaga vsakomur, ki želi spoznati kače in se znebiti strahu pred njimi, a da bo premagal strah, se mora človek odločiti sam, ugotavlja pri svojem delu. Poslušaj. 

Belouška 

Foto: wikipedia 

Tilen Zorman z Rakeka se je za obiskovanje hribov navdušil pred štirimi leti. Takrat so si Tilnovi prijatelji zaželeli, da bi na Nanosu videli sončni vzhod. Željo jim je uresničil in jih odpeljal na to visoko kraško planoto. Ker ga je izlet prevzel, si je tja želel iti še enkrat.

Tako se mu je odprla pot v gore. To poletje sta z dekletom opravila 30-dnevni trail po slovenskih gorah. Prehodila sta 662 kilometrov, opravila preko 40 000 vzpona, približno toliko pa tudi spusta. Hodila sta kar 233 ur. Tilnu je bil najlepši del poti od Stola do Golice. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv 

Ljubitelji knjig lahko prebrskate izbor v novi Knjigobežnici ob Cerkniškem jezeru. Notranjski regijski park je spomladi nasproti novega centra za obiskovalce postavil informacijsko točko s klopmi. Ob tem je nastala tudi zamisel o postavitvi Knjigobežnice. Hišico je izdelal lokalni mizar Aleš Braniselj, za grafično podobo je poskrbelo podjetje Abakos. Cerkniška knjižnica pa je radodarno priskrbela pester izbor knjig.
Lično oblikovanih Knjigobežnic je v naših krajih kar nekaj. Samo v Postojni so tri, med drugim jih boste našli še pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, v Planini pri gradu Haasberg, v Medgeneracijskem centru Gaber v Loški dolini, kar nekaj jih je postavljenih tudi na Logaškem. Njihov namen je, da knjige med bralci krožijo.