Ko gre za prehlad, hitro pokličemo svojega zdravnika. Na duševno zdravje pa prepogosto pozabimo. Ali veste, kaj vse počne psiholog in s čim se ukvarja psihiater? O tem v pogovoru z Matejo Erce, magistrico psihologije in bonding psihoterapevtko.
V tokratni oddaji Zdravo za zdravje je predstavila bonding psihoterapijo, ki je ena od priznanih svetovnih psihoterapevtskih modalitet. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so jo začrtali v Združenih državah Amerike, zdaj pa se z njo ukvarjajo terapevti v več državah. Združenje bonding psihoterapevtov Slovenije nudi brezplačne mesečne psihoterapevtske delavnice, saj jih financira Ministrstvo za zdravje.

V Galeriji PIP v prvem nadstropju Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Velikem Otoku je na ogled razstava z naslovom Oči – Eyes. Na fotografijah, ki jih je v večini med letoma 2012 in 2014 posnel biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak, gledalec obuti mogočnost, spoštovanje in tudi ranljivost najrazličnejših živalskih vrst. Tako kot pri ljudeh, so tudi pri živalih oči ogledalo duše, pravi avtor.

Slavko Polak  je torej pri  delu v naravi pogosto naključno, kasneje pa načrtno poskušal v objektiv ujeti bližinske poglede živali. Razstava »Oči« je tako galerija bližinskih posnetkov oči, pogledov živali od polžev, pajkov, žuželk, dvoživk do ptic in sesalcev. Premierno smo jo ob dnevu kulture 8. februarja 2019 videli v Postojni, gostovala je tudi že v Ilirski Bistrici. V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Velikem Otoku pa si jo lahko ogledamo do konca leta in sicer med delavniki od 8. do 16. ure.  Več v prispevku. 

Foto: PIP 

V Cerknici se je oktobra zaključil prvi del širitve pokopališča, vreden 390 tisoč evrov. Naslednja faza obnove bo vključevala ureditev poslovilne vežice, pokopališče pa bo dokončno urejeno še, ko bo dobilo kostnico, prostor za raztros pepela in hortikulturno ureditev.

V zadnjih letih je občina uredila kar nekaj pokopališč, spomnimo se na Rakek, Unec, Begunje, še prej Grahovo … Kljub temu pa si krajani iz vsake vasi, kjer je pokopališče, želijo, da bi imeli poslovilno vežico. A gradnja in vzdrževanje objektov v krajih z malo pogrebi ne bi bila smiselna, pravijo na občini, o želenem asfaltu do pokopališča pri Svetem Juriju nad Cajnarsko dolino pa, da bo v naslednjih letih, če se bodo ugodno dogovorili z lastniki, saj vsa zemlja ni v občinski lasti. Več v prispevku. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in predstavniki Civilne iniciative kmetov občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica so v petek na kmetiji Oblak v Ilirski Bistrici med drugim razpravljali o težavah kmetov zaradi povečanega števila divjadi in zveri, ki povzročajo škodo na kmetijskih površinah. Šinko se je strinjala, da bodo potrebni koraki v smeri pomoči kmetijam.

Ministrica se je strinjalam, da divjad resno otežuje in ogroža kmetovanje na tovrstnih območjih in da je potrebno narediti korake v smeri pomoči kmetijam. Poudarila je, da se zaveda problema preštevilčne divjadi za veliko kmetij, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

“Popolnoma jasno je, da moramo imeti kmetije, da pridelujejo hrano, da smo samooskrbni, kar je še posebej pomembno v tem času, ko je stanje težko in je hrana postala v družbi bolj cenjena, za mnoge pa težje dosegljiva. Zato želimo ohranjati kmetije, tako velike tržne kot majhne družinske, ki tudi ohranjajo kulturno krajino. Kmetijska politika bo šla v tej smeri, da imamo še naprej kmetije tudi na takih področjih in predvsem, da te kmetijo živijo in preživijo,” so Šinkovo v sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu.

Predstavniki kmetov, ki so prišli iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane, Tolmina in Ajdovščine, so pojasnili, da si že leta prizadevajo priti do sprejemljivega sistema upravljanja z divjadjo. Izpostavili so, da je bilo pred leti stanje glede številčnosti divjadi in zveri znosno in temu primerno tudi število škod in njihovo izplačilo, medtem ko naj bi bilo danes stanje zelo slabo.

Ministrica  je ob tem opozorila, da bi povečan odstrel v družbi odprl nova vprašanja in nove probleme. “Ko se pogovarjamo o povečanem odstrelu, je potrebno javnosti jasno predstaviti, da je hrana strateška dobrina, da je tudi v Sloveniji vedno bolj dragocena in da bo v prihodnje še bolj. Zato bo to ključni izziv, morali se bomo odločiti, čemu bomo dali prednost,” je dejala.

Razprava je tekla tudi o postopku reševanja in ocenjevanja škode po divjadi, pri čemer je ministrica opozorila, da se na ministrstvu pripravlja sprememba zakona o divjadi in lovstvu, s katerim se bo naslavljalo tudi marsikatere danes izpostavljene težave.

Razprava je tekla tudi o dolgoročnih lovsko-upravljavskih načrtov. Ti določajo osnovne usmeritve za upravljanje z divjadjo v desetletnem obdobju, ne pa za velike zveri. Imamo dvoletne lovsko upravljavske načrte, ki temeljijo na usmeritvah iz desetletnih; v dvoletnih načrtih se bodo določile konkretne številke za odvzem divjadi. Z vidika škod od divjadi, kjer največje škode povzročata divji prašič in navadni jelen, bo v dvoletnih načrtih za leti 2023 in 2024 znatno povečan odvzem jelenjadi, odvzem divjih prašičev pa je neomejen. Sodelavci ministrstva in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da so bili dolgoročni načrti upravljanja z divjadjo že v javnih obravnavah, kjer so različni deležniki podali pripombe. Ta teden bodo po posameznih svetih območnih enot ZGS potekale seje, na katerih bodo obravnavali pripombe na načrte in potrdili predlog dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov.

Foto: Ministrtsvo za kmetijstvo 

Pisec pravljic Roman Treven iz Hotedršice ta mesec izdal že svojo četrto knjigo, tokrat slikanico z naslovom Vrtnar Janček in Zarjančki. Delo ne temelji na ljudski pripovedki,  kot smo bili vajeni doslej, temveč na socialni vključenosti. Nastalo je v sodelovanju z zaposlitvenim centrom Zarja 2, kjer dela tudi pisec iz Hotedršice.

Na podlagi delovnih procesov in svojih varovancev je oblikoval junake in rdečo nit pravljice. Dogajanje je postavil na vrt, osrednji lik je vrtnar Janček, ki predstavlja mentorja, živali pa simbolizirajo varovance.  Slikanica je ob deseti obletnici podjetja nastala na pobudo direktorja Zaposlitvenega centra Zarja 2 Janka Jernejška, projekt je vodila in povezovala socialna delavka Barbara Pečjak Carli, ilustracije pa je narisal zaščitnik Matej Gaspari.