Brigita Vehar iz Hotedršice je grafična oblikovalka, ki je svojo profesijo razen v delo vtkala še v številna druga področja  življenja.  

Ima samostojno podjetje, v katerem izdeluje logotipe, vizitke, vabila, letake in knjige, v popoldanskih urah pa kreativnost in ideje porabi še za domače Kulturno turistično društvo Hotedršica, njegova predsednica je vse od leta 2017. Brigita Vehar je tudi gasilka, bolničarka in ljubiteljica peke. Povabili smo jo v Nedeljski klepet. Poslušaj. 

Letos mineva 810 let od prve pisne omembe gradu Prem, središča gospostva Prem. Zgodovinar Ivan Simčič je v prispevku o ilirskobistriških gradovih za občinsko monografijo zapisal, da je tedaj na gradu živel Udo Premski, ministerial devinskih gospodov. Prebival je v dvonadstropnem stanovanjskem delu gradu, ki je bil sezidan iz pravilno obdelanih blokov laporja in grbasto obdelanih vogalnih kamnov, ki so na Slovenskem redkost.

Po izumrtju fevdalcev iz Devina je premsko gospostvo pod Walseejci vse do leta 1466. Prisiljeni so bili prodati cesarju Frideriku III. Habsburškemu. Habsburžani pa so ga dajali v fevd različnim rodbinam. V prvi polovici 16. stoletja so grad preuredili v protiturški tabor za okoliško prebivalstvo.

Janez Vajkard Valvasor je zapustil prvo znano upodobitev gradu iz okoli leta 1678. Premski grad rodbine Porcia je obiskal po obnovitvenih delih. V lasti družine Porcia je bil do leta 1906. Nato ga je kupil kurat in poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi, po njegovi smrti ga je podedovala njegova nečakinja Ana Biščak. Današnjo podobo je uredil Bruno Zuccolini, tržaški zdravnik, ki je bil lastnik pred drugo svetovno vojno.

Pogovarjali smo se z Veroniko Biščak, ki že več kot tri desetletja vodi postojnski planinski krožek. Nekoč šolarji, danes pa so nekateri aktivni kot vodniki pri Planinskem društvu Postojna.
Opaža, da zanimanje za planinstvo med šolarji sicer nekoliko upada. Upa, da bodo pridobili mlajše kolegice, ki bi otroke k temu spodbujale. Več v zvočnem zapisu.

Naš studio sta obiskala Aljaž Žakelj in Gregor Samsa, dijaka Šolskega centra Postojna, ki sta se udeležila letošnjega 33. državnega tekmovanja Mladi in gore.
Lani sta bila v zmagovalni osnovnošolski ekipi, ki je tekmovanje teoretičnega in praktičnega planinskega znanja pripeljala v Postojno. Že kot šolarja sta obiskovala planinski krožek.

Zgodovinar Ivan Simčič je pripravil monografijo o Dragotinu Ketteju, ki jo je naslovil »Kettejeve sledi«. Avtor pravi, da kjerkoli je pesnik živel ali delal, je pustil sledi. Njegovo ime danes krasi bistriško osnovno šolo, pohodno pot proti Premu, nagrade za kulturni prispevek in Moški pevski zbor.
Recenzentka dr. Urška Perenič je zapisala, da Simčič k obravnavi Kettejevega življenja pristopa spoštljivo in z navdušenjem obenem, predvsem pa z željo, da bi se v naših krajih še naprej ohranjal spomin nanj. Predstavitev knjige bo v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu v soboto, 25. februarja ob 18. uri.