Za občino Bloke je letošnje poletje delovno. Najbolj se osredotoča na potrebne postopke za začetek gradnje enote doma za starejše občane in gradnje trgovskega centra, nad katerim bodo stanovanja.

Za potrebe doma, ki bo enota grosupeljskega, je občina kupila zemljišče z opuščenima hlevoma, tam ureja prometno  in okoljsko infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje bi morala občina imeti jeseni. Druga prijetna skrb občine pa je 16 neprofitnih oziroma oskrbovanih stanovanj, ki jih bo občina uredila nad nastajajočim trgovskim centrom.Več v prispevku. 

Pred logaško knjižnico je v teh vročih dneh vzpostavljena Knjižnica pod krošnjami, eden večjih projektov s področja promocije bralne kulture v Sloveniji. V senci lip lahko poiščete prostor za poletno brskanje med platnicami.
Bibliotekarka Urška Orešnik iz Knjižnice Logatec vam za poletno branje predlaga Ahilovo pesem ameriške avtorice Madeline Miller. Roman o legendarnem grškem junaku Ahilu, ki nas popelje v staro Grčijo, je pisala kar deset let.

“Moj hobi je postal moj poklic,” pravi Aleš Jelinčič iz Jasena pri Ilirski Bistrici. Je namreč konservator-restavrator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tja so ga pripeljale ljubezen do starih predmetov z dušo, njihova estetika in spretne roke. 

Še posebej se navdušuje nad oblikovanjem iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Nasmeje se, da si želi imeti kiosk. Je Bistričan od nog do glave, MKNŽ-jevec, v tem legendarnem klubu je tudi vrtel glasbo, in velik ljubitelj domače zgodovine. Prepričan je, da si Ilirska Bistrica zasluži muzej in razlaga, da si s skupino podobno mislečih ne bodo nehali prizadevati zanj. Strokovna javnost ga dobro pozna, širša pa je zanj izvedela, ko je restavriral enigmo, ki jo hrani Park vojaške zgodovine. “Če bi mi padla na tla, bi jo samo še pometel,” je povedal. Klikni in poslušaj. 

Foto: Boštjan Kurent 

Logaški taborniki so v sredo zaključili s poletnim taborjenjem, ki za njih predstavlja vrhunec taborniškega leta. Rod srnjak ga je tokrat postavil v Podgozdu ob reki Krki. Zanj je skrbelo 25 vodnikov, udeležilo se ga je približno 60 tabornikov.
Letošnja tema tabora je bila “Potovanje skozi čas.” Skupina starejših tabornikov se je na lokacijo podala z vlakom in v treh dneh prehodila pot do tabora, nato so se jim pridružili še mlajši. Rod srnjak bo letos zaznamoval svojo 30-letnico. Prvi dogodek v okviru jubileja bo ob koncu poletja.

V sredo dopoldan med 9. in 10. uro je rejec Vojko Hren na pašniku na Gričih  nad Begunjami pri Cerknici ugotovil napad zveri. Med štetjem poginulih in preživelih ovc se je med njim in ovcami pojavil volk ali šakal, kar bo to bo pokazala analiza DNK.  Zver se je obrnila proti rejcu in ta se je je ubranil z mahanjem s palico in kričanjem nanjo, je sporočila Kmetijsko gozdarska zbornica in zapisala, da se je po pomoč obrnil na lovca, saj se je bal ponovnega napada zveri.

Rejec je v sredo našel pomorjeni dve odrasli ovci in sedem jagnjet, v četrtek pa še eno na novo ubito jagnje. Od 40-glavega tropa ovac mu je ostalo  trideset živali. Neposredna škoda, ki jo je evidentiral predstavnik Zavoda za gozdove, Krajevne enote Cerknica, natančno še ni znana, je pa dejstvo, da je bilo na tem območju Upravne enote to pomlad že okrog 10 napadov velikih zveri, piše Zbornica, ki je  nad dogodkom zgrožena in zahteva, da se nemudoma pristopi k odstrelu te živali, prav tako pa naj se tudi na vseh območjih, kjer se velike zveri pojavljajo, ukrepa tudi preventivno.

»To je treba storiti zaradi zaščite avtohtonih rejnih živali, še bolj pa zaradi varnosti človeka. Morda se premalokrat zavemo strateškega pomena trajnosti slovenskega kmetijstva in kaj to sploh pomeni. Dejstvo je, da mora trajnostni oziroma sonaravni razvoj enakomerno vključevati okoljsko, družbeno in ekonomsko komponento. V Sloveniji je to ravnovesje vedno bolj neenakomerno. Okolijska trajnost in z njo povezana zaščita zveri ogroža družbeno in ekonomsko komponento. Slovensko kmetijstvo tako postaja vse manj trajnostno in vse manj zanimivo za mlade,« je Kmetijsko gozdarska zbornica zapisala v sporočilu za javnost. 

Fotografija je simbolična.