Milena Ožbolt je zbirateljica ljudskega pripovednega izročila in ljubiteljska etnologinja iz Loške doline. V knjigi Andrejeva stopinja je zbrala folklorne pripovedi iz domačih krajev, Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja pa vsebuje zapise o delu delavnic Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina, katerega članica je. Raziskuje tudi ledinska imena.

Čeprav sta ji sila pri srcu slovenska dediščina in kultura, si je kruh služila povsem drugače. Šolala se je za medicinsko sestro in v smeri socialnega dela, delala je v Kovinoplastiki Lož kot referentka za zdravstveno varstvo. Izpostavlja, da živimo v precej narcisoidni družbi, saj se vsem mudi, v ospredju pa je večkrat tekmovalnost. Njeno najljubše izrazno sredstvo je beseda, za katero trdi, da ni konj. Od vseh poklicev v življenju je najraje stara mama. Več v prispevku.

Jamski medvedi so bili v času ledene dobe pogosti tudi na ozemlju današnje Slovenije, kar potrjuje velika količina kosti v jamah. Zanimivo zbirko njegovih kosti pa je konec lanskega dobil Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzeju jo je podarila oziroma vrnila ena izmed ljubljanskih srednjih šol. V preteklosti so namreč šole muzeje pogosto prosile za naravoslovne zbirke, ki so jih nato uporabljale kot učne pripomočke. Med njimi je najbolj zgovorna spodnja čeljustnica jamskega medveda iz Križne jame. 

Zaradi napisa na njej v muzeju domnevajo, da gre celo za kost iz izkopavanj, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Križni jami izvajal Ferdinand von Hochstetter v sodelovanju s Karlom Dežmanom. Pred mikrofon smo povabili vodjo Kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije mag. Matijo Križnarja. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je toliko starih najdb z območja današnje Slovenije v muzejih po tujini, seveda pa so nas najbolj zanimali jamski medvedje. Če bi radi vedeli, ali je Križna jama res njihovo grobišče in  zakaj so tam poginjali; ali so izumrli samo zaradi hudega mraza ali ima prste vmes še kaj drugega in kaj novega njihovi ostanki še lahko povedo paleontologom, kliknite in poslušajte. 

Foto: Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije 

Nagrado Viljema Puticka Društvo za raziskovanje jam Ljubljana podeljuje za najboljši jamarski dosežek leta. 12. marca je 19. nagrado za leto 2023 izročilo Jamarskemu društvu Rakek.

Društvo je komisijo prepričalo z raziskavami Vranjedolske jame na robu Cerkniškega jezera in kakovostno dokumentacijo o njej. Vranjedolsko jamo sta kot dihalnik člana društva našla leta 2018, odkopavati so jo začeli leto kasneje, je povedal predsednik društva Simon Hiti. Ne jamarji in ne jama še niso rekli zadnje besede. Radi bi ugotovili, kakšno je mesto jame v vodnem toku med Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom. Poslušaj. 

Foto: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana 

Vaško društvo Suhorje tudi letos prireja »Jožefovo in veliko noč na Suhorju«. Naslednjo nedeljo bosta po sveti maši, ob 15. uri recital pesmi Jožeta Suhorskega in nastop ljudskih godcev z Barke. Na prvi del etnološko in praznično obarvane prireditve, ki bo danes, pa bo v ta brkinski kraj prišlo še več nastopajočih.   

Pred tem bodo pripravili tudi delavnico izdelovanja suhurskih pirhov, ki so naša nesnovna kulturna dediščina. Radi se je udeležijo tudi otroci in letos bodo tudi nastopali na prireditvi. Društvo to zelo veseli, saj vidi, da tradicijo uspešno prenaša naprej. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica