Med partnerji projekta Life for Seeds, Semena za življenje, je tudi Notranjski regijski park. Izvaja ga na Cerkniškem jezeru, manjši del pa tudi pri Brejnicah na Menišiji. V okviru projekta bodo partnerji vzpostavili semensko banko, obnovili naravovarstveno pomembna travišča po vsej Sloveniji, oblikovali ukrepe, ki bodo spodbujali obnovo travišč in vzpostavili spletni portal naravovarstveno pomembnih travnikov.

Projekt je stekel leta 2022 in postregel tudi že s presenečenji, na Cerkniškem jezeru so tako odkrili za Slovenijo novo rastlinsko vrsto, morda celo dve, zadnje odkritje je treba še potrditi. Na ploskvah v obnovi sicer vsako leto popišejo rastje in tako spremljajo potek obnove in vračanje vrst na obnovljene površine. Pri obnovi želijo namreč posnemati družbe s posameznih območij. Stanje v naravi je treba natančno in redno spremljati, pravi biolog Jošt Stergaršek, en sam veter ali močan dež lahko za nabiralce pomenita izgubo semena. Čeprav se bo s koncem leta 2026 projekt iztekel, bodo za obnovljene travnike morali skrbeti še naprej, kar vključuje pravilni košnjo ali pašo. Poslušaj. 

Nataša Črnugelj poučuje na Glasbeni šoli Postojna že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njen kitarski razred je eden najuspešnejših, učenci namreč redno žanjejo uspehe na tekmovanjih. K temu zagotovo veliko prispeva njen način dela ter varno in prijetno šolsko okolje, ki ga ustvarja. Poučevati je začela že kmalu po končani srednji šoli.
Diplomirala je v prvi generaciji diplomantov kitare na visokošolski smeri. Na akademiji je spoznala svojega moža Antona, skupaj sta zasnovala danes uveljavljeni mednarodni glasbeni festival »Teden kitare v Postojni«. Je prejemnica Gerbičevega priznanja Zveze slovenskih glasbenih šol in Vilharjevega priznanja Občine Postojna. Z akademsko glasbenico Natašo Črnugelj je se pogovarjal Jaka Zalar.

Projekt Za jame, ki je usmerjen v ohranjanje predvsem zaradi obiskovanja ogroženih jamskih ekosistemov, je prejemnik dobrih 5.3 milijona evrov. Izboljšal bo stanje Kostanjeviške jame, Krške jame, Vilenice, Dimnice, Železne jame, Županove jame, Hude luknje pri Gornjem Doliču, Francetove jame, Jame pod Babjim zobom, Križne jame, Planinske jame in Divaške jame. Gre za dobro polovico turističnih jam v Sloveniji.

Namen projekta je v naslednjih štirih letih omogočiti obiskovanje podzemnih jam kot naravnih vrednot, katerih dostopnost je v javnem interesu, na način, da jamska biodiverziteta in jamski habitatni tipi ne bodo ogroženi. Sočasno z zmanjšanjem negativnih vplivov obiskovanja in ogledovanja na podzemne naravne vrednote in EU habitatni tip Podzemne jame, je cilj projekta tudi izboljšati varnost obiskovalcev in dvigniti ozaveščenost javnosti o edinstvenosti in ranljivosti teh podzemnih habitatov.

Kot so zapisali na Ministrstvu za naravne vire in prostor, so jame habitatni tip, v katerem živi veliko endemičnih vrst živali, so pa tudi ključni habitat številnih evropsko ogroženih vrst netopirjev, oboje varujemo tudi z omrežjem Natura 2000.

Obiskovanje in ogledovanje jam povzroča spremembe mikroklime, zvišuje temperaturo in koncentracijo CO₂, umetna razsvetljava pa pospešuje rast alg. V izbranih jamah so ponekod poškodovane poti, stopnice, ograje in električne inštalacije, pogosto pa je prisotna tudi neprimerna razsvetljava. Celovita prenova bo  omogočila bolj trajnostno upravljanje jam in zmanjšanje vplivov obiska na jamske ekosisteme.

Projekt Za jame je del evropske kohezijske politike 2021–2027 v okviru cilja Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost. Skupna vrednost projekta je 5.3 milijona  evrov podpora Evropske unije je dobrih 3 milijona evrov, preostanek sredstev bo iz državnega proračuna. 

 Ministrstvo za naravne vire in prostor je prijavitelj projekta, Park Škocjanske jame (PŠJ) pa projektni partner. Ministrstvo bo skrbelo za vodenje projekta, koordinacijo aktivnosti in izvedbo ukrepov, PŠJ pa bo prispeval strokovno znanje, nadzoroval  izvedbo posameznih ukrepov ter sodeloval pri administrativnih in komunikacijskih dejavnostih projekta.

 Nenadni srčni zastoj lahko doživi vsak. Ko do njega pride, lahko življenje reši defibrilator.  Postojna ima trenutno 39 defibrilatorjev, ki so na voljo 24 ur na dan, 12 jih je dostopnih v delovnem času ustanov, v katerih so pritrjeni, 4-je pa so v zasebni lasti. Pred kratkim so občani novega dobili na parkirišču pred Notranjskim muzejem Postojna na Kolodvorski cesti 3. AED je tam nameščen poleg postaje POS bikes, postavitev pa je financiralo Društvo AED. V občini Postojna je tako zdaj skupno 55 defibrilatorjev.

Ta prenosna elektronska naprava lahko zazna srčni zastoj in z električnim sunkom ponovno požene srce ter s tem reši življenje. Naprava je enostavna za uporabo in popolnoma varna, saj jo ob upoštevanju navodil lahko uporablja vsak.

Spomnimo, da je ob srčnem zastoju treba poklicati na številko 112, kamor posredujemo podatke kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, ali je kaj ponesrečencev in koliko, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče ter kakšno pomoč potrebujemo.

Foto: Notranjski muzej Postojna 

Osebni trener Aleš Finžgar se je leta 2023 odločil pripraviti športno-družabni dogodek, ki bi imel tudi dobrodelno noto. Organiziral je dobrodelni pohod na sv. Lovrenc in že tistega leta napovedal, da bo pohod postal tradicionalen. Letošnji, ki je presegel vsa pričakovanja, je bil 1. junija.

Finžgar se je že ob prvi akciji povezal z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem Postojna-Pivka. Vsako leto se na dan dogodka zbirajo prostovoljni prispevki za otroke, ki jim starši ne morejo privoščiti letovanja na morju. Čeprav je bila letošnja dobrodelna akcija najbolj uspešna do zdaj, ima tudi nekaj grenkega priokusa. Policisti so namreč po dogodku ugotovili prekršek organizatorja