Društvo Projekt Človek od leta 1994 izvaja programe za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti. Njihovi sprejemni centri so s svetovalnimi pisarnami prisotni v več slovenskih občinah.
Lani je v njihovih sprejemnih centrih in svetovalnih pisarnah pomoč poiskalo kar 1563 uporabnikov in njihovih bližnjih. Program kaže 81-odstotno učinkovitost. Društvo je v Postojni prisotno že deseto leto, od oktobra je njihova pisarna dvakrat mesečno v mansardi nad postojnsko knjižnico.

V začetku decembra je v črnogorski Podgorici potekala 7. konferenca Mreže parkov dinarskega loka z naslovom Globalne in evropske perspektive zavarovanih območij v dinaridski regiji. Mreža po 11 letih delovanja šteje 113 članov, od tega jih 64 upravlja zavarovana območja, tudi Notranjski regijski park. Direktor Notranjskega parka, Leon Kebe je v Podgorici strokovni javnosti predstavil notranjske izkušnje in znanja.

Prvi dan je spregovoril o opredeljevanju obočij Natura 2000 in izzivih, ki jih prinaša njihovo upravljanje, naslednji dan pa je v luči evropskega Zakona za obnovo narave pokazal dosežke, ki so parku na območjih Natura 2000 uspeli, od renaturacij vodotokov do vzpostavitve semenske banke. Prav zaradi bogatih izkušenj je Notranjski regijski park postal zaželen projektni partner.

Leon Kebe je na konferenci poudaril: “Ko sodelujemo, rastemo, ko delimo ideje, ustvarjamo prihodnost in ko negujemo prijateljske odnose, gradimo skupnost, ki zna skrbeti za naravo in drug za drugega. To je naš način: odprto, povezano, skupaj.” 

Foto: parksdinarides.org

Župan in županji občin Ilirska Bistrica, Klana in Matulji ter predstavniki slovenske in hrvaške policije so se, kot vsako leto, pred božično-novoletnimi prazniki srečali na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane. Na srečanju minulo sredo, ki nosi naslov Na meji brez meje/Na granici bez granice, so župani izpostavili odlične medsebojne odnose in načrte za sodelovanje predvsem na področju turizma. Pohvalili so tudi delo policije, ki skrbi, da obmejno prebivalstvo mejnih kontrol in migrantske problematike skorajda ne občuti. 

Odnosi med občinami na slovenski in hrvaški strani meje so dobri in tesni, prehodi lokalnega prebivalstva prek meje pa vsakodnevni. Vaščani Škalnice in Lisca v občini Klana, denimo, svoje umrle pokopavajo v Jelšanah v ilirskobistriški občini, vsakodnevno pa se iz občin Klana in Matulji številni prebivalci vozijo na delo v Slovenijo.

Lokalno prebivalstvo ob prehajanju meje nima težav, sta izpostavili tako županja Matuljev Ingrid Debeuc kot županja Klane Sanja Sušnik. »Največ težav je še vedno z ilegalnimi prehodi meje, a se to rešuje brez velikega pompa. Mislim, da naši prebivalci s tem nimajo takšnih težav kot v drugih predelih, kar pomeni, da policija odlično opravlja svoje delo,« je ocenila Ingrid Debeuc.

Tej oceni je pritrdil tudi župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič: »Območje je bilo vedno sosedsko povezano, sodelovanje pa poteka tekoče, četudi gre za dve državi. Za to skrbijo policisti na obeh straneh meje, enako kot skrbijo za red in varnost. Tudi na območju naše občine ne občutimo velikih težav zaradi ilegalnih migracij, ki so bile v preteklih letih zelo pereč problem.«

Zaradi povezanosti prostora, skupne zgodovine ter bogate arheološke in etnološke dediščine tri čezmejne občine vedno bolj krepijo sodelovanje, zlasti na področju turizma. Vsakoletna čezmejna borza turističnih ponudnikov, ki poteka v Ilirski Bistrici, že dejavno povezuje ponudnike, občine pa se dogovarjajo tudi o pripravi skupnih kandidatur za črpanje evropskih sredstev. 

Župani vidijo skupne priložnosti predvsem za razvoj kolesarske infrastrukture in kolesarskega turizma, s pomočjo EU razpisov si želijo oblikovati tudi skupne produkte, vezane na bogato, edinstveno in zelo živo pustno tradicijo v vseh treh občinah. Eden od izzivov je tudi skupno  predstavljanje zgodovinske in arheološke dediščine.

Občina Ilirska Bistrica

Davorin Bole je Prestrančan, zdaj pa z družino živi na Krfu. Tam se je nekega dne ob obali sprehajala ženska s črnimi kodrastimi lasmi, še iste noči se mu je pojavila v sanjah in ideja je bila rojena. Nedokončani projekt pesniške zbirke se je prelevil v umetniški film.
Zdaj ga predstavlja na turneji po Sloveniji, nocoj ob 17. uri bo premiera v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, v soboto ob 19. uri pa v Mladinskem centru Postojna. Projekcije bodo še v Velikih Laščah, Mariboru in Ljubljani. Želi si, da bi mu film Skozi oči muze odprt vrata za naslednje projekte.

Ureditev kanalizacije v Begunjah in Selščku je bila dolg, drag in pomemben projekt. Potekala  je med letoma 2021 ni 2024. Občina je zanjo odštela 5 milijonov evrov, dodaten milijon pa je dobila iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Po končanih delih pa so krajani Begunj opozarjali na smrad, o čemer je občina obvestila komunalno podjetje, ki je poskrbelo za sanacijo. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica