Novice

  • novice radio94 r94

    PRIZNANJE REJNICI BOJANI STRŽAJ

    Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v sredo na Brdu pri Kranju podelila nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in za izvajanje rejniške dejavnosti. Med uspešnici rejnicami, ki so prejele priznanja, je tudi Bojana Stržaj iz Slivic, ki je rejnica od leta 2008. Z možem, drugih otrok nimata, imata v rejništvu tri otroke, od tega dva sorojenca. Otroci so aktivni na več področjih z veliko podporo rejnikov. Rejnica aktivno sodeluje z matičnimi družinami, upošteva potrebe otrok in sorodnikov, saj se ji zdi pomembno, da otroci ne pretrgajo vezi z matično družino. Redno sodeluje z matičnimi centri otrok. Na potrebe otrok se z možem odzivata intenzivno, odgovorno, pravočasno, z veliko mero vztrajnosti, kar otrokom daje občutek varnosti in zaupanja. V najbolj kritičnih obdobjih razvoja obeh sorojencev, ki sta zaradi vseh doživetih slabih izkušenj razvila velike vedenjske posebnosti, sta intenzivirala sodelovanje z vsemi službami, ki so bile vključene v obravnavo otrok. Mladostnika sta to pomoč zavračala in sta rejnika tudi sama že podvomila, da bosta težave zmogla obvladati. Z vztrajnostjo in občutljivostjo ter usmerjanjem v aktivnosti z živalmi in v naravi, pa sta mladostnikoma omogočila pomiritev, konstruktivno soočanje z osebnimi stiskami in razvoj občutka sprejetosti. Bojana Stržaj, so pojasnili na  ministrstvu, zavzeto sodeluje na področju rejništva v Primorski regiji, vključena je v skupino rejnic in v Društvo Deteljica. Predlagatelj za podelitev priznanja je Center za socialno delo Cerknica, podporno mnenje je podal Center za socialno delo Ljubljana Moste – Polje.
  • novice radio94 r94

    ZAČETKI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA DRAGOTIN KETTE SEGAJO V LETO 1945

    Začetki Moškega pevskega zbora Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice segajo v leto 1945, ko je deloval v sklopu takratnih kulturnih društev. Kasneje se je moška sekcija osamosvojila pod imenom Moški pevski zbor Ilirska Bistrica in čez nekaj let ime spremenila v današnje. Članov ima danes kar precej, aktivnih pa jih je triindvajset. Zbor bo jutri ob 19. uri zapel v mali dvorani Doma na Vidmu. O koncertu in zboru se je Eva Logar pogovarjala z Marjanom Pirihom. Poslušaj.
     
  • novice radio94 r94

    PARK VOJAŠKE ZGODOVINE JE MED NAJBOLJ OBISKANIMI SLOVENSKIMI MUZEJI

    Ob zaključku izvajanja operacije Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine – 2. faza so na novinarski konferenci po ogledu prenovljenih prostorov spregovorili pivški župan Robert Smrdelj, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Jana Mlakar in direktor Zavoda za turizem Pivka Janko Boštjančič, medtem ko je o novi celostni grafični podobi parka spregovorila oblikovalka Barbara Kogoj. Dela so bila ocenjena na dobrih 1,1 milijona evrov, izvedli pa so jih v pičlih 45 dneh. Park vojaške zgodovine je po zgledu sodobnih vojaških in tehniških muzejev po svetu vzpostavil pogoje za delovanje voznega dela muzejske zbirke. 85 odstotkov vrednosti investicije je prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa ministrstvo za kulturo. Občina Pivka je po besedah župana Roberta Smrdelja prispevala 240 000 evrov, kar je zadostovalo za pokritje DDV-ja. Kot je povedal direktor Zavoda za turizem Pivka Janko Boštjančič, bodo v PVZ letos presegli 32 000 obiskovalcev, in to kljub občasnemu zaprtju posameznih delov, kar Park uvršča med najbolj obiskane slovenske muzeje. Prihodnje leto bodo del svojih eksponatov v pivški muzej prenesli tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije in Tehniški muzej Slovenije. Med novostmi velja izpostaviti tudi to, da bo upravljanje parka s 1. januarjem prešlo na Zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, ki bo poleg tega upravljal še  Krajinski  parko  Pivška presihajoča jezera in Ekomuzej. Poslušaj.
  • novice radio94 r94

    V ŠMIHELU POD NANOSOM POTRDILI VRANIČNI PRISAD

    V Sloveniji so v sredo potrdili novi primer vraničnega prisada, tudi tokrat pri poginuli kravi na območju postojnskega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Novo območje vraničnega prisada, na katerem bo treba v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe, zajema naselje Šmihel pod Nanosom. Na kmetiji, kjer so našli kravo z vraničnim prisadom, so takoj po potrditvi bolezni uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni, ki med drugim obsegajo prepoved premikov, razkuževanje in cepljenje. Ker gre za zoonozo, so o pojavu obvestili tudi zdravstveno službo, so danes sporočili iz uprave za varno hrano in veterinarstvo. Med te ukrepe sodi preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju omenjenega distrikta, ter živali, ki se krmijo s krmo, ki izvira iz tega distrikta. Uprava za varno hrano in veterinarstvo je o pojavu bolezni in o izvedenih ukrepih prek sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge članice EU. (STA)