Na košarkarskem parketu je imel včeraj zadnjo in odločilno besedo »pivško-postojnski« košarkar Matic Rebec! Košarkarji Krke iz Novega mesta so v Podčetrtku na tekmi superpokala Slovenije s košem za tri točke Matica Rebca poldrugo sekundo pred koncem premagali Helios Suns z 81:78 (16:20, 41:47, 60:63). Krkaši so tako osvojili peto superpokalno lovoriko, Helios pa je ostal brez prve. Komaj 21-letni junak tekme Matic Rebec je v svoji športni karieri zamenjal že več klubov, po osnovni šoli, ko je igral za Postojno, je zaigral za iz Helios, nato prestopil v Rogaško, zdaj pa je član Krke. 180 cm visoki organizator igre je tudi državni reprezentant, pred kratkim je zaigral v kvalifikacijah za Eurobasket 2017.

Foto: Košarkarski klub Krka 

Na Brdu pri Kranju je v ponedeljek potekala konferenca koordinatorjev programa Ekošola. Posebna priznanja za 20 let neprekinjene okoljske vzgoje in izobraževanja je podelil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Prvi vključeni šoli sta bili OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Bakovci, kmalu jima je sledilo še več šol, tudi OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in OŠ Jelšane.

Dr. Miro Cerar je v slavnostnem nagovoru dejal, da prihodnost temelji na mladih in da je pomembno, da v mlade zasadimo tisto seme, ki počasi klije in se potem vrača tudi vsem nam, ki ob njih sobivamo. Izpostavil je, da je delo koordinatorjev in sodelavcev programa Ekošola na nek način pionirsko delo, predvsem pa ni enostavno. Včasih je zelo lepo, zelo prijetno, razveseljuje srca, včasih pa seveda težko, ker v tem pogledu ljudje napredujemo počasi in ker je na svetu vedno toliko izzivov, da je vsem težko biti kos. Poudaril je, da koordinatorji dokazujejo, da so vztrajni, zato je čestital vsem prejemnikom priznanj za dvajsetletnico delovanja ter ustanovam, ki so prvič pridobile zeleno zastavo, med njimi je tudi Osnovna šola Maksim Gaspari Begunje, sicer podružnica cerkniške šole. Po Sloveniji sicer plapola že 560 zelenih zastav.  Ob obletnici programa so izdali tudi monografijo Prvih dvajset let programa Ekošola v Sloveniji.

Foto: ekosola.si

Osrednjeslovenska koordinacija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je letos razpisala tradicionalno bienalno tematsko likovno razstavo, katere selekcija sega do regijskega nivoja. Naslovila jo je Oblak-voda-zrak-kristal in k ustvarjanju spodbudila tudi notranjske likovnike. Odprtje razstave del likovnih ustvarjalcev, ki delujejo  na območju skladove izpostave iz Cerknice, bo danes ob 19. uri v Zavodu Ars Viva v  Podcerkvi. 

Zavod Ars Viva     Foto: arsviva.znidarsic.net 

Kljub temu da so delavci cerkniškega Bresta septembra že vložili vlogo za začetek stečaja podjetja, so včeraj začeli s stavko, a so jo nato prekinili. Ker jim je vodstvo ponudilo izplačilo ene plače, če do jutri izpeljejo trenutno naročilo, so se odločili za delo, stavko pa naj bi nadaljevali v ponedeljek. Kot je povedala predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Brestu Darja Obreza, jim je direktor Darko Lesar ponudbo o nakazilu plače dal tik pred napovedano stavko. Brest delavcem dolguje tri plače in lanski regres. Agonija nekdanjega lesnopredelovalnega velikana se vleče že skoraj eno leto,  delavci že več mesecev nimajo plačanih niti prispevkov državi. Mnenja delavcev o tem, ali bi bilo bolje, da gre Brest v stečaj ali ne, so deljena, v sindikatu pa menijo, da je v trenutni situaciji stečaj edina prava odločitev. Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Iztok Sabadin pravi, da stečaj daje vsaj malo upanja, saj bi delavci le dobili nekaj denarja. 

Postojnski svetniki so včerajšnjo redno sejo namenili  predstavitvam in sprejemu poročil o poslovanju  Javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter poročilu o izvrševanju proračuna v prvem letošnjem polletju. Ravnateljice osnovnih šol Antona Globočnika, Miroslava Vilharja in šole ter vrtca na Prestranku so poročale o racionalizaciji poslovanja  in zmanjševanju stroškov v teh javnih zavodih, živahna razprava pa se je vnela tudi o strategiji  upravljanja kapitalskih naložb v občini.

Kot je povedala Ana Kobal, direktorica Kraških lekarn Ilirska Bistrica, sta bili leti 2014 in 15 poslovno zelo zahtevni, vendar so cilje v javnem zavodu kljub temu dosegli in celo presegli in obe leti zaključili s presežkom prihodkov na odhodki, ki ga bodo razdelili med občine ustanoviteljice.  Na vprašanje svetnikov, kako daleč so načrti z enoto na Prestranku, je Kobalova pojasnila, da bo vrednost investicije praviloma pod mejo javnega naročila, zato verjame, da bodo enoto odprli že do konca leta.

Ob poročilu o poslovanju Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke v letih 2014 in 2015 so je v razpravi porajali  številni predlogi, kako še izboljšati delo inšpektorjev na tem področju, čeprav jih je – kot v mnogih drugih občinah – daleč premalo, da bi lahko dosledneje nadzirali in kaznovali prekrškarje. Po mnenju Stanka Markovčiča bi morali na eni od naslednjih sej pregledati odloke o parkiranju, Andrej Berginc pa je menil, da hitrost v središču mesta ni kritična, da pa bi bilo treba kaznovati storilce povratnike – tako pri umirjanju prometa kot tudi pri parkiranju. 

Ravnateljice osnovnih šol, ki so občinskemu svetu poročale o racionalizaciji poslovanja, so praktično v en glas pojasnjevale, da varčujejo do te mere, da bolj skorajda ne bi mogle, načeloma pa zaradi varčevanja ne želijo okrniti programov. Med drugim smo slišali, da nekateri starši, zlasti v manjših krajih zelo neradi zaprosijo za pomoč in  otroka raje odjavijo od, denimo, šole v naravi  ali podobnih plačljivih dejavnosti. Največji strošek po besedah vseh treh poročevalk pomenijo prevozi, starši otrok z osnovne šole Antona Globočnika, ki ima tri podružnice, pa bodo na župana in občinski svet naslovili predlog po gradnji prizidka, saj se v tej šoli, tudi zaradi vse večjega števila otrok, srečujejo s hudo prostorsko stisko.

Občinski svet Občine Postojna je sprejel strategijo upravljanja  kapitalskih naložb z dopolnitvami, da se pri delničarskem sporazumu Postojnska jama d.d. doda minimalni odstotek delitve bilančnega dobička vsaj v višini 20 %, med dolgoročne cilje pa naj se doda doseganje vsaj 8 % donosa na investirani kapital.

Težav pri izvrševanju proračuna tudi glede na polletno poročilo do konca leta v Postojni ni pričakovati, porabili bodo tudi iz prejšnjih let prenesena denarna sredstva,  glavnino prihodkov pa pričakujejo v drugi polovici leta.

Poročilo Blanke Markovič Kocen.