Vsaka občina mora imeti svojo strategijo upravljanja prometa. Ta je tudi podlaga za pridobivanje evropskih sofinancerskih sredstev. Nova celostna prometna strategija, ki jo je leta 2025 v Ilirski Bistrici sprejel občinski svet, se usmerja v izboljšanje razmer za hojo, kolesarjenje in javni prevoz. Sedemletni akcijski načrt so izdelovali več mesecev. Posebnost Občine Ilirska Bistrica sta razpršena poselitev in velikost, govorimo namreč o drugi največji občini v Sloveniji.

Prioritetni ukrepi so preureditev mestnega jedra Ilirske Bistrice, kar bo izziv za ureditev tako tekočega kot mirujočega prometa, umirjanje motornega prometa v naseljih, izdelava in izvajanje mobilnostnih načrtov za šole, ureditev železniške postaje kot osrednje mobilnostne točke in vzpostavitev zelenih koridorjev v aglomeraciji Ilirska Bistrica. Prisluhni. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica 

Drugega februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan se ljudje, organizacije in države po vsem svetu povežemo v skupnih aktivnostih ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč za ohranjanje življenja na Zemlji.

Mokrišča, zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij, namreč izginjajo izjemno hitro, s tem pa tudi prostor kulturnega spomina in znanja, ki ga prenašajo. V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja: gre za močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotne travnike, kale, mlake, soline in obalna območja. Med njimi so tri območja uvrščena na seznam Ramsarske konvencije: to so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. 19. januarja je minilo 20 let od sprejema Cerkniškega jezera v to pomembno družino. 

V Sloveniji potekajo številni projekti za ohranjanje in obnovo mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti. Na Cerkniškem jezeru je to LIFE TRŠCA, s katerim želi Notranjski regijski park izboljšati stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera, vključen pa je tudi v projekt LIFE OrnamentalIAS, ki je usmerjen v preprečevanje vplivov invazivnih okrasnih rastlin.

Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa so v zadnjih letih v regiji že zaključili projekta Kras.Re.Vita, ki je bil namenjen izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, torej na območju Notranjskega trikotnika, in Pivka.Kras.Presiha. Slednji je izboljšal stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.  Na Logaško pa je segel projekt MARJA, namenjen izboljšanju stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij.

Edo Klemenc je v oddajo Nedeljski klepet povabil dirkača Milana Bubniča iz Klenika pri Pivki. Bubničeva športna pot se je začela pred tridesetimi leti, ko je kot član SB Racing debitiral na dirki za državno prvenstvo v Grgarju. Čar dirkanja, vonj bencina in močen odmerek adrenalina so ga popolnoma zasvojili. Bubič se drugače ukvarja z izposojo dvižne mehanizacije. Nerazdružljivo ostaja povezan z lancio delto, svoj nekdanji poškodovan dirkalnik je pribil kar na steno svoje delavnice.
Lani je vknjižil že 12. naslov državnega prvaka v gorsko-hitrostnih dirkah. Kar devet naslovov je bilo zaporednih. Spomnimo, da je prireditev Radia 94 Ona ali On 2022 Športna zveza Pivka izkoristila za podelitev posebnega priznanja Milanu Bubniču. Pohvali se lahko tudi priznanji Avtomobilist leta. Bubnič sicer rad pove, da gredo zasluge za vse uspehe najprej celotni dirkaški družini. Prisluhnite pogovoru.

Ni še konec januarja, že so se začele prve selitve dvoživk. Biolog z Notranjskega regijskega parka Rudi Kraševec pravi, da so v zadnjih dneh na ceste priskakljale prve rosnice. Odpravile so se na pot proti vodi, kjer bodo skušale odložiti mrest. Kmalu jim bodo na pomoč pri selitvi priskočili tudi prostovoljci.
Kdaj natanko sicer še ne morejo napovedati, idealno vreme za selitev dvoživk so tople deževne noči. Trenutna napoved kaže, da bo to kmalu. Varuhi dvoživk Cuprnške žabe sicer že zdaj prosijo, da ste na njih pozorni, ko bodo dvoživke prenašali čez cesto med Cerknico in Grahovim ter med Goričicami in Gorenjim Jezerom. Stanje na terenu kaže, da bo nekdaj številčna populacija slivniških dvoživk v naslednjih 10 do 15 letih izumrla, če jim ne bomo priskočili na pomoč.

V dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica bo nocoj pogovorni večer z nekdanjimi učenci tamkajšnje glasbene šole, ki so svojo pot začeli v lokalnem okolju, danes pa kot vrhunski profesionalci nastopajo na odrih po Sloveniji in v tujini. Dogodek, ki se bo pričel ob 19. uri, bo vodila muzikologinja Klara Hrvatin.
Svoje izkušnje in spomine na glasbene začetke bodo delili flavtistka Breda Štembergar, pozavnista Matjaž Mikuletič in Simon Tomažič, violinistka Laura Zafred, violist Rok Hrvatin, violončelist Emil Zubčević ter muzikologinja Urška Lenarčič Čeranič. Ravnatelj šole poudarja, da so takšna srečanja izjemno dragocena za mlajše generacije, saj jim služijo kot navdih in motivacija za nadaljnje izobraževanje.