Letos mineva 200 let od uvedbe prve javne železnice, na Slovenskem pa so pred 120 let dokončali Bohinjski predor, ki je s 6327 metri pa je še vedno najdaljši predor v Republiki Sloveniji. Pri gradnji so uporabljali najsodobnejša transportna sredstva – vlake; na obeh straneh so zgradili sistem ozkotirnih prog tirne širine 600 milimetrov ter kupil štiri lokomotive: Triglav in Bohinj, ki sta vozili na bohinjski strani predora, ter Podbrdo in Bača, ki sta vozili na primorski strani.
Park vojaške zgodovine v Pivki se je z zgodovino železnic srečal posredno, saj so tam so leta 2022 postavili stalno razstavo »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«. Raziskovanje transporta med prvo svetovno vojno je tako postala stalna raziskovalna tema v Parku vojaške zgodovine, pri čemer so naleteli tudi na lokomotivo tirne širine 600 milimetrov z oznako RIIId 481, za katero se je izkazalo, da je nekdanji Triglav, ki je v letih 1902–1906 sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora in Bohinjske proge. Ko so odprli progo, so jo, tako kot prestale tri, prodali. Med vojno je vozila bodisi na vzhodni fronti ali pa nekje v notranjosti cesarstva, ugotavljajo v PVZ.
Po koncu vojne je Triglav kupil zasebni lastnik in ga uporabil pri gradnji železniške proge Peggau–Übelbach v Avstriji. Leta 1920 so jo prepeljali na Madžarsko, kjer je vvozila po gozdnih železnicah. V začetku šestdesetih let so jo na progi izpodrinile dizelske lokomotive, Triglav pa je postal stacionarni grelni kotel na eni izmed postaj. Leta 1972 je postal last Madžarskega transportnega muzeja,. Ker je bila dolgo zunaj, je bila v slabem stanju, a Madžarsko združenje prijateljev ozkotirnih železnic jo je rešilo pred propadom. Danes blizu bližini slovaško-madžarske meje vozi turiste, Park vojaške zgodovine pa se je povezal z njenimi skrbniki. Dogovorili so se, da bodo čez dve leti skupaj proslavili 125-letnico lokomotive Triglav.
Vir in fotografija: Boštjan Kurent, PVZ
