Postojnska godba 1808 vas ta konec tedna vabi na koncerta filmske glasbe. Nazadnje so lokalni godbeniki na tovrsten program povabili pred dvema letoma, lani pa so svoj čas namenili tekmovanju slovenskih godb. To soboto bodo ob 18. uri nastopili v Kulturnem domu Postojna, v nedeljo ob 17. uri pa še v Krpanovem domu Pivka.
V Postojni se bosta godbenikom pridružila še otroški in mladinski zbor Osnovne šole Miroslava Vilharja in Osnovne šole Antona Globočnika. V Pivki pa otroški in mladinski zbor Osnovne šole Pivka. Vstop na oba koncerta je prost. Godbeniki se pripravljajo še na nastop ob prazniku občine Postojna, ki bo 23. aprila, ne bodo pozabili niti na tradicionalno prvomajsko budnico.
Novice
- Avtor:Jaka Zalar
EKSPONAT, KI ZDRUŽUJE
V soboto in nedeljo bo Park vojaške zgodovine v sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar pripravil Podmorničarski vikend. Tokrat bo minil tudi v znamenju 15. obletnice prihoda podmornice P-913 Zeta v muzej.
Strokovni vodja Parka vojaške zgodovine Boštjan Kurent pravi, da je dogodek zelo priljubljen. K njim podmorničarji zelo radi pridejo, prav tako pa radovedni obiskovalci, ki jih lahko ob tej priliki pocukajo za rokav in vprašajo, kakšno je življenje pod morsko gladino ali pa to izvedo na posebnih predavanjih in vodenjih. Poslušaj.
Foto: arhiv PVZ
Avtor:Maruša Mele PavlinOD IGRAČ DO BORŠČA
V Večgeneracijskem družinskem centru Cerknica so aprila pod streho pospravili že več zanimivih dogodkov, snujejo pa tudi že majske.
A tudi druga polovica meseca aprila bo še zanimiva, že to soboto s predstavo velenjskega gledališča Peter Nos in izmenjevalnico plišastih igrač. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinANICI CUCEK V SLOVO
V 103. letu starosti je odsanjala k soncu gospa Anica Cucek iz Postojne. Kot mlado dekle pa je na rojstnem Kobariškem sanjala tudi svobodo in zanjo zastavila svoje življenje.
Njeno domačo Borjano je tlačil fašistični škorenj, a rodila se je v družini, ki je kljub težkim razmeram, ali pa prav zaradi njih, ohranjala močno narodno zavest, pogum in vero v pravičnost. Mlada Anica, se je po kapitulaciji Italije pridružila partizanskemu gibanju. V Gregorčičevi brigadi je doživela krutost vojne in zrla smrti v oči, a ni se zaman rodila s klenim priimkom iz breginjskih vasic – Hrast.
Tudi po vojni, ko jo je leta 1947 življenjska pot pripeljala v Postojno, je ostala zvesta ljudem in skrbi zanje. Predano je delala v tukajšnji bolnišnici. Kraju, v katerem je preživela večino svojega dolgega življenja, pa je podarila veliko ur prostovoljnega dela v več društvih. Še posebej aktivna je bila v kulturnih sekcijah tukajšnjega društva upokojencev, najbolj njeno pa je bilo Združenje borcev za vrednote NOB Postojna.
Gospo Anico smo dobro poznali tudi na radiu, saj je bila mama naše Branke. Verjemite, po srcu in mislih, je bila mlada in vedra do zadnjega diha, kljub temu pa živa priča nemirnega 20. stoletja. Vedno smo občudovali njeno vedrino. Neskončno smo ji hvaležni za svobodo, ki jo imamo in ji za zgled. Naučila nas je, da je treba, pa naj bo še tako težko, biti in ostati Človek.
Hčerkama Branki in Mojci, vnukoma Andražu in Davidu, sorodnikom, prijateljem pa izrekamo iskreno sožalje.
ARAZYAN PREDSTAVLJA 13 DEL IZ CIKLA “SILENCE”
Bagrat Arazyan je armenski umetnik, slikar, oblikovalec, kurator, glasbenik in filozof, ki od leta 2015 stalno živi v Sloveniji. Od leta 2017 je kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, ki ga soustanovil. V ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji se do 27. maja predstavlja s trinajstimi likovnimi deli, ki jih je povezal v cikel Silence/Tišina.
Dela so v osnovi avtorske fotografije, nadgrajene z digitalno obdelavo. Ostajajo v okviru realnega sveta, vendar presegajo njegove meje. Postanejo nekakšno okno v Drugo, skozi ta okna pa se lahko dotaknemo Miru, ki nima več eksistencialne, ampak bitno podlago. Umetnik in kuratorka umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn danes vabita na voden ogled, ki se bo začel ob 18. uri. Kuratorka je o umetniku zapisala, da ostaja zvedav, saj nenehno raziskuje, eksperimentira in odkriva nove potenciale likovnih izraznih možnosti.Avtor:Jaka Zalar